Pomembno je sodelovanje in povezovanje

Brdo pri Kranju – »Gastronomija postaja vedno bolj prepoznaven del slovenskega turizma, ki skupaj z lokalnimi ponudniki hrane nudi unikatne zgodbe in doživetja,« so poudarili ob posvetu, ki sta ga minuli petek pripravili Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj in Razvojna agencija Sora v sodelovanju z lokalnimi partnerji. V sklopu posveta je potekala tudi predstavitev dobrih slovenskih in gorenjskih praks na področju lokalne hrane v povezavi s turizmom.

Direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj Rok Šimenc je na področju lokalne samooskrbe poudaril pomen povezovanja in dodal, da je zagotavljanje prehranske varnosti pomembno strateško vprašanje, ki državi zagotavlja večjo samostojnost. Prepričan je, da je lokalna hrana še pomembnejša kot ekološka, ki pogosto prihaja iz oddaljenejših krajev. Pomembnost medsebojnega povezovanja je poudaril tudi direktor Razvojne agencije Sora Gašper Kleč. Tako so že pred dvajsetimi leti ustanovili blagovno znamko Dedek in Babica, ki združuje že 42 različnih ponudnikov. V kranjski občini so se po besedah direktorja kranjske mestne uprave Bora Rozmana povezovanja gastronomije, turizma in lokalne samooskrbe lotili pred tremi leti. »Naš cilj je povezovanje ključne verige za povečanje lokalne prehranske samooskrbe,« je pojasnil in dodal, da je treba začeti pri mladih, kar jim je uspelo z dinamičnim sistemom javnih naročil, v okviru katerega javnim zavodom in šolam dobavljajo lokalno pridelano hrano.

Konkurenčni z dodano vrednostjo

»Delujemo na skupnem evropskem trgu in država ne more vplivati na cene, prodajne poti ... Lahko pa pomagamo s podporo promociji in zakonskimi podlagami za oskrbo javnih zavodov,« je pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek. Slovenija evropskim državam ne more konkurirati po velikosti kmetij ali količini pridelane hrane, lahko pa je konkurenčna z dodano vrednostjo, s posebno ponudbo, lokalno ponudbo na lokalnem trgu, je še dejal. Tako kot ostali govorci tudi sam priložnost vidi v združevanju in sodelovanju deležnikov, pri čemer je kot eno od možnosti navedel primer zadrug. Spomnil je še, da je letos Slovenija evropska gastronomska regija, kar nam daje možnost, da tako domačinom kot tujcem povemo, da v Sloveniji jemo odlično hrano. »Kmetijstvo bomo ohranili, če bomo vsi pomagali iskati priložnosti in se bomo tudi potrošniki pravilno odločali pri nakupih,« je še dejal in poudaril, da je slovenska hrana varna in kakovostna.

Večji poudarek evropsko zaščitenim izdelkom

Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak je poudarila, da je gastronomija eden ključnih produktov slovenskega turizma, pri katerem smo v zadnjem obdobju naredili velik preboj, kar bo lahko tudi dobra popotnica na poti okrevanja po koronakrizi. V okviru zelene usmeritve slovenskega turizma zato Slovenijo promovirajo tudi kot zeleno butično destinacijo za petzvezdična gastronomska doživetja. Pobudnik in vodja konzorcija evropsko zaščitenih slovenskih živilskih pridelkov in izdelkov Boštjan Noč pa se je zavzel, da bi pri shemah kakovosti večji poudarek namenili evropsko zaščitenim izdelkom, za katere veljajo strožji standardi, ker gre večinoma za butično proizvodnjo, pa so tudi dražji in zato z njimi ne morejo konkurirati na različnih razpisih. »Država naj zato spodbuja in promovira evropsko zaščitene izdelke, ker so paradni konj slovenske hrane, biser slovenske tradicije na področju hrane.« Ob zaključku prvega dela posveta je etnolog Janez Bogataj predstavil še sedemnajst pomembnih korakov za kulinarično prepoznavnost destinacij. V nadaljevanju so nato predstavili dobre prakse s področja povezovanja lokalnih ponudnikov hrane in lokalnih gostincev, ki skupaj soustvarjajo kulinarične zgodbe.

Širši javnosti pa je bil namenjen Dan domačih dobrot v nedeljo, ko je prav tako na Brdu potekala tržnica lokalnih pridelkov z Gorenjske in širše. Nosilca Michelinove zvezdice Tomaž Kavčič in Uroš Štefelin sta predstavila vrhunsko kulinariko iz lokalnih sestavin, pripravili so številne tematske delavnice za odrasle in otroke, v paviljonu Medena zgodba pa so se posvetili čebelarstvu.