Prikaz ročne košnje v dvorani Korotan / Foto: Gorazd Kavčič

Prikaz ročne košnje v dvorani Korotan / Foto: Gorazd Kavčič

Ponosni na dediščino in tradicijo

Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku je bila prežeta z identiteto Jezerskega, ki se je izoblikovala v tesnem stiku z naravo in težkim delom v gorskih pogojih.

Jezersko – »Jezersko premore bogato kulturno in naravno dediščino, ki ohranja in krepi mnoge tradicije ter oblikuje edinstveno identiteto Jezerskega in njegovih prebivalcev. Na nas je, da jo poznamo, spoštujemo, živimo, ohranjamo in prenašamo na naslednje rodove Jezerjank in Jezerjanov,« je župan Andrej Karničar nagovoril zbrane na osrednji slovesnosti v počastitev občinskega praznika, s katerim se spominjajo podpisa senžermenske pogodbe 10. septembra 1919, po kateri je Jezersko, takrat občina v okviru avstrijske Koroške, pripadlo Kraljevini SHS in tako stopilo na pot, ki ga je skoraj osemdeset let kasneje pripeljala do samostojne občine v Republiki Sloveniji.

Kulturna dediščina Jezerjanov se je po županovih besedah izoblikovala v nenehnem boju za preživetje s sicer izjemno, vendar trdo hribovsko naravo. »Danes je to najbolj prepoznavno v poselitvi, arhitekturi in življenju na kmetijah. Še posebno je našo dolino zaznamovala tradicija planšarstva in ovčarstva, zgodovinske stavbe, kot so vse tri cerkve, Češka koča, Jenkova kasarna, Šenkova domačija in druge jezerske kmetije, ter ohranjanje tradicionalne arhitekture s še posebno prepoznavnimi lesenimi strehami,« je spomnil. Nematerialna dediščina vključuje njihovo »špraho« (jezik), legende, zgodbe oziroma štorije, plese in pesmi. Dediščina se kaže tudi v spretnostih, znanju o naravi in gorah, tradicionalnih prireditvah, kot so Ovčarski bal in različne kmečke igre. Kot je dejal župan, so veseli in ponosni, ko vidijo sledove izročila, najsi bodo to na novo zgrajena ali popravljena stavba v skladu z njihovo tradicijo, lep lesen plot, obnovljena razpadajoča kapelica, vizija in elan, s katerima nova generacija prevzema odgovornost gospodarjenja na kmetiji, nastop otroške folklorne skupine ali ljudskih pevk, uprizoritve Jezerskih štorij ali pa nove generacije gorskih reševalcev, lovcev, smučarjev, sekačev, tesarjev, krovcev, turističnih delavcev in drugih, ki s svojim delom in življenjem kažejo značaj njihove doline. Posebno zahvalo za ohranjanje identitete in vrednot, med katerimi je naštel vztrajnost, delavnost, povezanost z naravo, spoštovanje tradicij, solidarnost v skupnosti in gostoljubnost, je namenil Kulturno-umetniškemu društvu Jezersko, vrtcu, šoli, župniji ter vsem drugim društvom, ki delajo z mladimi. Tudi turizem, ki se je na Jezerskem razvil prav zaradi izjemnih naravnih vrednot, ima pomembno vlogo v sodobni identiteti Jezerskega, saj kraj ohranja svojo tradicionalno podobo, hkrati pa se odpira novim vplivom in priložnostim, je dodal župan.

Kulturno-umetniško društvo je na slovesnosti v dvorani Korotan pod vodstvom Maje Lesar predstavilo tri prizore na podlagi zgodb, ki jih je v knjigi Jezerske štorije ohranil pred pozabo nekdanji dolgoletni oskrbnik Češke koče Andrej Karničar – o košnji, golcariji in pocenciji. Poleg domačih amaterskih igralcev so povedano o identiteti Jezerskega podkrepili člani otroške folklorne skupine, Ljudske pevke Društva upokojencev Jezersko in mladi glasbenik Tobija Smrtnik, pa tudi obiskovalci, ki so skupaj z nastopajočimi zapeli neuradno himno Jezerskega.