Poseg izvedli brez vodnega soglasja

Hotemaže – Medtem ko na Občini Šenčur trdijo, da je bila Direkcija RS za vode o sanacijskem projektu obveščena in naj bi ga odobrila še pred izvedbo, na direkciji pravijo, da so bili z deli se­znanjeni na podlagi rednega spremljanja stanja, ki ga opravlja izvajalec gospodarske javne službe urejanja voda. Ta je po navedbah direkcije pri ureditvi leve brežine Kokre na odseku med Visokim in Hotemažami ugotovil neprimeren poseg in o tem obvestil pristojne inšpekcijske službe.

Kot so pojasnili na direkciji, zakon o vodah določa, da se poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, lahko izvede le na podlagi vodnega soglasja, ki pa ga Občina Šenčur kot investitor ni pridobila. »Posegi brez pridobljenega vodnega soglasja predstavljajo po zakonu o vodah prekršek,« so pojasnili na direkciji in dodali, da mora šenčurska občina k vlogi za izdajo vodnega soglasja priložiti ustrezno projektno dokumentacijo. »Projektne rešitve morajo biti skladne z načeli upravljanja voda, ureditve pa predvidene v sonaravni izvedbi,« so poudarili. Na Občini Šenčur so prepričani, da so z izvedeno sanacijo učinkovito preprečili nadaljnjo škodo ter prispevali k večji varnosti občanov. Kot je pojasnil šenčurski župan Ciril Kozjek, so v sklopu projekta sanirali pregrado reke Kokre ter ojačali brežine z gabioni in kamnitimi zložbami. »Direkcija zdaj zahteva določene spremembe, kot so prilagoditev prestrmega naklona brežin in uporabo gabionov tudi na mestih, kjer so skalnate utrditve.«

Kot pravi župan, jim očitajo, da je bila ureditev brežine v obliki zidu iz kamna v betonu izvedena nelegalno.

Kozjek je zdaj zaskrbljen glede odobritve preostalih državnih sredstev. Država je namreč šenčurski občini za namen sanacije že nakazala štirideset odstotkov avansa v višini dobrih 462 tisoč evrov, pri čemer so prijavili škodo za dober milijon evrov. »Popoplavna sanacija brežine je stala 755 tisoč evrov, kar je sicer nekoliko manj od pogodbene vrednosti, ki je znašala okoli 850 tisoč evrov. Pričakovali smo, da bomo prejeli preostanek državnih sredstev, a se je zapletlo zaradi nezadovoljstva direkcije. Če državna sredstva ne bodo odobrena, bomo morali razliko kriti iz občinskega proračuna,« je opozoril Kozjek.

Pod vprašajem je tudi obstoj povezovalne ceste ob Kokri, ki po besedah župana služi kot sprehajalna pot in dostop do okoliških zemljišč. »Direkcija vztraja, da se pot med Visokim in Hotemažami zapre, kar se nam zdi povsem nesprejemljivo. Po njihovih navedbah bi morali za ohranitev poti odkupiti bližnja zemljišča in tam urediti novo traso,« je dejal.

Na direkciji pa pojasnjujejo, da je bila pot vzpostavljena kot začasna gradbiščna pot med izvajanjem regulacijskih del ob reki Kokri. »Pot je na parceli, ki je del naravnega vodnega javnega dobra in nima statusa javne poti. Po zaključku del se gradbiščne poti odstranijo, območje pa se vrne v prvotno stanje,« so navedli.

Na vprašanje, zakaj direkcija sama ni izvedla sanacijskih del, so še odgovorili, da so ukrepi za sanacijo tega območja v skladu s programom odprave posledic neposredne škode na stvareh po lanskih poplavah načrtovani v letih 2026, 2027 in 2028.