Župnijski upravitelj v Poljanah Jože Plut si ogleduje poškodbe na obokih cerkve sv. Jurija na Volči. / Foto: Jure Ferlan

Župnijski upravitelj v Poljanah Jože Plut si ogleduje poškodbe na obokih cerkve sv. Jurija na Volči. / Foto: Jure Ferlan

Poškodbe na treh cerkvah

Potres, ki so ga v ponedeljek ponoči v bližini Škofje Loke zaznali seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic, ni povzročil večje škode, so pa zaznali razpoke na treh cerkvah na Poljanskem.

Poljane – Potres magnitude 3,5 so čutili po vsej Sloveniji in v nekaterih okoliških državah, a večjega škodnega dogodka ni povzročil. So pa v Župniji Poljane zaznali manjše razpoke na treh cerkvah - v cerkvi Žalostne Matere Božje na Bukovem Vrhu ter cerkvah sv. Volbenka Na Logu in sv. Jurija na Volči. »V cerkvah na Bukovem Vrhu in Volči so poškodbe nastale na oboku, v cerkvi sv. Volbenka pa na stenah pri oknih,« je pojasnil župnijski upravitelj v Poljanah Jože Plut.

A čeprav so po njegovih besedah razpoke drobne, so precej dolge, zato jih bo zahtevno sanirati. »Na srečo so bile že pred leti postavljene prečne kovinske vezi, ki držijo stene skupaj, zato je bila škoda ob potresu manjša, kot bi bila sicer,« je še dodal Plut. Nastalo škodo bo ocenil še Zavod za varstvo kulturne dediščine, na podlagi tega pa se bodo odločili, kdaj in kako jo bodo sanirali. Pregledali so tudi preostale štiri cerkve na njihovem območju, a na njih niso zaznali poškodb. »Verjetno je k temu, da škoda ni bila večja, pripomoglo tudi to, da smo vse cerkve nedolgo nazaj obnovili tako zunaj kot znotraj.« Prav statični sanaciji najstarejših javnih objektov v občini Gorenja vas - Poljane tudi župan Milan Čadež pripisuje razlog, da potres ni povzročil nobene škode na teh objektih. V zadnjih letih so namreč temeljito obnovili Dvorec Visoko, Sokolski dom, Šubičevo hišo in Hišo generacij. Se pa županu zdi zanimivo, da je bil epicenter potresa ravno na območju, kjer je ob lanskem avgustovskem neurju padlo največ padavin.

Zadnji večji potres pred dvajsetimi leti

Pri Agenciji RS za okolje so v svojem poročilu o ponedeljkovem potresu navedli, da v Poljanski dolini v zadnjih stoletjih ni bilo potresov, ki bi povzročili večjo škodo ali smrtne žrtve. »V zadnjih desetletjih se je tam in v bližnji okolici zgodilo nekaj potresov, za katere so bili značilni razprostranjeni učinki in odsotnost poškodb,« so zapisali. Odsotnost poškodb pa pripisali temu, da so bili potresi verjetno nekoliko globlji. Najmočnejši potres na tem območju so v obdobju od leta 1980 do 2024 zaznali 14. januarja 2005 z žariščem v bližini Zgornje Sorice. Njegova lokalna magnituda je bila 4,0, največja intenziteta pa pete stopnje po evropski potresni lestvici v krajih Butajnova, Črni Vrh, Javorje, Poljane nad Škofjo Loko, Gorenja vas, Davča, Podporezen, Rudno, Železniki, Brod, Gabrje, Volarje, Hudajužna, Podbrdo, Trtnik, Črni Vrh nad Idrijo, Idrija, Ledine, Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja in Dolenja Trebuša. »Glavnemu potresu je čez sedem minut sledil popotres z magnitudo 3,8.« Kot so ob tem še navedli na agenciji za okolje, so v nekaterih šolah prekinili pouk in naredili kratke vaje evakuacije ter odšli na šolska dvorišča. Iz marsikaterega kraja so poročali tudi o močnem zvoku, ki je spremljal tresenje tal. Glavni potres so čutili tudi zunaj naših meja, in sicer v Avstriji in Italiji.