Poslanka sprejela pobudo iniciative

Goriče – Državni poslanki Mateji Udovč (SMC) se včeraj še ni uspelo posvetovati s poslanci koalicijskih partnerjev, ali podpirajo vložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma o odcepitvi iz Mestne občine Kranj (MOK) in ustanovitvi nove Občine Golnik, ki bi nastala iz sedmih krajevnih skupnosti (KS) na severnem delu Kranja. Za vložitev pobude jo je sicer v sredo na sestanku v Goričah zaprosila Iniciativa S Kranj, a kot je dejala poslanka, jo bo vložila le ob podpori koalicijskih partnerjev.

»Želimo, da se naše podeželje razvija hitreje in bolje, da se naše želje slišijo in da bodo tudi uresničene. Vseh sedem krajevnih skupnosti – Britof, Predoslje, Tenetiše, Trstenik, Golnik, Goriče in Kokrica – imamo enak problem, da nismo uslišani in da nobena stvar ni narejena, kot bi bilo treba. Na podlagi vseh dejstev smo se odločili, da poslanko Matejo Udovč zaprosimo, da našo pobudo vloži v parlament,« je razložil predstavnik iniciativnega odbora in predsednik KS Goriče Gregor Grašič.

»Nisem zagovornica ustanavljanja novih občin in delitve lokalne samouprave, ker to običajno zmanjšuje njeno učinkovitost, povečuje finančne stroške in tako dalje,« je v uvodu dejala Udovčeva, a takoj pristavila: »Predstavljena dejstva in predvsem poznavanje delovanja velikih mestnih občin, ne samo MOK, me je prepričalo, da so težnje po izločitvi določenih naselij iz obstoječe MOK upravičene in da imajo realno dobre možnosti. Gre za zaključeno teritorialno celoto naselij na severnem delu obstoječe občine, ki imajo povsem drugačne potrebe, kot jih imajo prebivalci, ki živijo v urbanem središču MOK. Za zadovoljevanje teh potreb vsem velikim občinam običajno zmanjka denarja in ostane pri večnih obljubah, take KS pa so velikokrat zapostavljene.« Pobuda za Občino Golnik vsebuje vse formalne pogoje, ki jih zahteva zakonodaja, je dodala. »Odločitev o ustanovitvi občine je tudi ustavna pravica, s posvetovalnim referendumom pa je ta pravica izražena na najbolj demokratičen način,« je Udovčeva še pojasnila, zakaj je prisluhnila prošnji iniciativnega odbora.

»Gre za pobudo sedmih krajevnih skupnosti in krajanov. Za soglasje krajevnih skupnosti nismo prosili, tega zakonodaja tudi ne zahteva, a na predhodnem skupnem sestanku s poslanko Udovčevo na Kokrici ni bil nihče proti,« je razložila mestna svetnica Barbara Gunčar, ki se je od pobudnikov doslej najbolj izpostavljala v javnosti. Od predsednikov krajevnih skupnosti je bil sicer v Goričah poleg Grašiča prisoten le še Domen Hvala (Kokrica). Znano je tudi, da je Svet KS Golnik v torek glasoval proti ustanavljanju nove občine, kar se je po prepričanju Gunčarjeve zgodilo zaradi pritiskov, podobno kot so jih doživljali tudi v Ankaranu, kjer so nazadnje ustanovili lastno občino. »Na Golniku je predsednik KS prijatelj našega podžupana,« je poudarila.

Dolga se ne bojijo

Predlagana Občina Golnik s predvidenim sedežem v Predosljah, ki bi nastala z odcepitvijo severnega dela sedanje MOK, bi sicer imela 10.200 prebivalcev, njen proračun pa bi po izračunih pobudnikov znašal okoli deset milijonov evrov. »Ugotovili smo, da bi bili od tega štirje milijoni evrov predvideni za investicije in razvoj. Zelo bomo startali na evropska sredstva, ki jih v novi perspektivi predvidevamo zelo veliko za razvoj okolja, mobilnost in digitalizacijo,« je dejala Gunčarjeva, ki ocenjuje, da bi lahko na leto pridobili vsaj dva milijona evrov evropskih sredstev. Med drugim je napovedala tudi za 40 odstotkov nižje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, kot ga zdaj pobira MOK, glede dolga, ki bi ga nova občina podedovala od zdajšnje občine, pa je dejala, da se ga ne bojijo, njegova višina pa bo predmet pogajanj, ki se lahko podobno kot v Ankaranu zavlečejo za več let. Po njihovih izračunih bi lahko dolg znašal okoli šest milijonov evrov, medtem ko so v Kranju izračunali 8,5 milijona evrov.

Rakovec: pobuda v škodo vsem Kranjčanom

»Namero o vložitvi predloga za razpis posvetovalnega referenduma za novo občino in drobitev Mestne občine Kranj ocenjujemo za slabo,« je pobudo komentiral kranjski župan Matjaž Rakovec. »V Sloveniji je pri dveh milijonih prebivalcev že preveč občin, prevelika je javna uprava. Pri takih malih občinah pa je to še hujše, saj s po navadi manj kot desetimi zaposlenimi težko optimalno naslavljajo potrebe občanov. Zato so še vedno odvisne od večjih občin za izvajanje javnih dejavnosti v skupnih javnih zavodih in skupnimi občinskimi upravami, zraven pa je velika tendenca, da za izvajanje določenih nalog najemajo zunanje izvajalce. Dvomimo, da se predlagatelji zavedajo, kaj predlagajo, in menimo, da je pobuda v škodo vsem prebivalcem Mestne občine Kranj,« je povedal.