Pozimi odgovorno v gore

Rudno polje – »Za obisk gora pozimi potrebujemo popolno zimsko opremo – cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v poletnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje in kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je pozimi dan krajši in da je večina planinskih koč zaprta, zaradi česar potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. Ne pozabimo na zemljevid, čelno svetilko in telefon s polnimi baterijami, prvo pomoč ter aluminijasto folijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo,« so koristne napotke na PZS predstavili na nedavni novinarski konferenci na Pokljuki. Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami, o svojih poteh in načrtih obvestite domače.

Tečaji za začetnike

Zasnežene gore privabljajo vse več obiskovalcev, od planincev in alpinistov do turnih smučarjev. »Začetnikom priporočamo, naj se udeležijo ustreznih tečajev kompetentnih oseb in gredo v hribe zgolj s primerno usposobljenimi vodniki. V turno smučanje nas vpelje tudi nov in sodoben priročnik Toneta Golnarja Turno smučanje ali druga ustrezna strokovna literatura. Ključna pa je odgovornost vsakega posameznika,« je poudaril generalni sekretar PZS Damjan Omerzu in dodal: »Ne pozabimo, nič ni narobe, če se v neki točki odločimo, da ne gre več varno naprej, se obrnemo in vrnemo v dolino. S tem celo izkazujemo večjo stopnjo zrelosti, izkušenosti in osebne odgovornosti.«

Gibanje v zimskih razmerah

»Razmere v gorah pozimi so lahko še bolj nepredvidljive kot poleti. Skladno s tem moramo svoj korak prilagoditi snežnim razmeram, ravno tako pa odločitev, kdaj je čas, da si nadenemo dereze in da palice v rokah zamenja cepin. To moramo narediti na varnem mestu, preden cepin in dereze zares potrebujemo. Upoštevati moramo, da gibanje v snegu terja več energije,« je pojasnil Omerzu.

Plazovni trojček

»Pomembno je, da znamo oceniti razmere na terenu, brati plazovne napovedi, imeti ustrezno opremo in jo znati uporabljati, da ne pride do plazu. Če pride, pa imamo le 15 minut, da ponesrečenega prijatelja najdemo in izkopljemo. Teorija je jasna, v resničnosti pa statistika zelo slaba. Vsakdo, ki se pozimi znajde v gorah, bi moral obvladati dvosmerni test plazovnih žoln, iskanje zasutega s plazovno žolno in odkopavanje zasutega,« je poudaril strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi. Obvezen del tehnične opreme vsakega gornika je tudi plazovni trojček. Plazovna žolna je namenjena grobemu in plazovna sonda finemu določanju lege ponesrečenca, plazovna lopata pa hitremu in učinkovitemu izkopavanju, saj je možnost preživetja v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. Plazovni trojček moramo vedno uporabljati v kompletu, saj le celoten omogoča učinkovito iskanje zasutega v plazu, za kar pa seveda znova potrebujemo znanje in izkušnje. »Predvsem turnim smučarjem svetujemo še uporabo plazovnega nahrbtnika, ki nas v primeru plazu zadrži na plazovini in nam zaščiti glavo, a to nikakor ne sme biti razlog za dodatno tveganje.«

Upoštevajte podatke o snežnih razmerah – o višini in stanju snežne odeje ter o stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov. Po obilnem sneženju ali otoplitvi zaradi povečane nevarnosti proženja snežnih plazov še vsaj tri dni ne zahajajte v gore.

Obzirno do narave

Podpredsednik PZS Martin Šolar je obiskovalce gora pozval, naj obzirno do narave, z odgovornim ravnanjem pomagajo živalskemu svetu preživeti zimo. »Planinci in turni smučarji bodimo skupaj z živalmi povezan del gorske narave. Pomembno je, da ne povzročamo nepotrebnega hrupa, če nas spremlja pes, pa naj bo vedno na povodcu.«