Poziv k izgradnji sodobnega skladišča za odpadke

Kranj – Javno podjetje Komunala Kranj že desetletje izvaja skladiščenje in pretovor odpadkov v začasnem skladiščnem prostoru na Primskovem, kamor so dejavnost preselili iz Zbirnega centra Zarica. Kot je pojasnil direktor podjetja Matjaž Berčon, je bila odločitev o selitvi sprejeta zaradi pritiska javnosti in po dogovoru s kranjsko občino. »Občine solastnice so bile s takšno rešitvijo zadovoljne, saj jih finančno ni obremenjevala,« je dejal Berčon.

Komunala Kranj sicer že dvajset let opozarja, da bi bilo za učinkovito izvajanje te dejavnosti nujno poiskati ustrezno lokacijo izven naselja in zgraditi sodobno skladišče za odpadke in njihov pretovor. »Za takšen objekt bi morale poskrbeti občine, v katerih izvajamo gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov. V manjših občinah namreč skladiščenje in pretovor potekata v običajnih občinskih zbirnih centrih,« je opozoril Berčon, ob tem pa poudaril, da ima večina regij svoje regijske centre za ravnanje z odpadki. »V Kranju oziroma na širšem območju Gorenjske do tega nikoli ni prišlo zaradi različnih nesoglasij. Pred 20 leti je bil celo izdelan elaborat z več rešitvami, vendar so se jim vsi izogibali, tako zaradi okoljskih kot tudi finančnih vidikov.«

Trenutna lokacija na Primskovem, kjer je pred nedavnim prišlo do samovžiga odpadkov, je tehnično ustrezna. Po zagotovilih Berčona ima vsa potrebna dovoljenja in presoje, vključno s požarno študijo. »Vendar je neustrezna glede na umestitev v mikrookolje, saj je moteča zaradi videza, hrupa in smradu. Sama dejavnost ni nevarna, ker gre vendarle za skladišče nenevarnih odpadkov,« je dejal Berčon.

Nesoglasja glede lokacije

Eden ključnih razlogov, zakaj novega skladišča še vedno ni, je po besedah Berčona ta, da v dvajsetih letih na Gorenjskem niso našli ustreznejše lokacije. Rešitev se je pojavila, ko je Mestna občina Kranj kupila zemljišče znotraj avtocestnega priključka Kranj vzhod, kjer bi Komunala Kranj lahko zagotovila sodoben objekt za skladiščenje odpadkov. Vendar pa je Občina Šenčur kot ena od solastnic javnega podjetja ostro nasprotovala umestitvi objekta na to lokacijo, šenčurski svetniki so celo sprejeli sklep o nasprotovanju.

Na Komunali Kranj menijo, da je bilo nasprotovanje posledica pomanjkanja informacij. »V tistem času ni bilo znano nič drugega kot to, da je Mestna občina Kranj zemljišče kupila s tem namenom. Šele kasneje smo pristopili k zasnovi objekta, ki ga bomo predstavili javnosti in občinskim svetom. Kljub temu da je objekt daleč od naselij in nima posebnega okoljskega vpliva, smo ga zasnovali po visokih okoljskih in estetskih standardih,« je zatrdil Berčon. Projekt so za zdaj predstavili županoma Kranja in Šenčurja, saj bo objekt umeščen na meji teh dveh občin.

Občina Šenčur omilila stališče

Po predstavitvi projekta je Občina Šenčur nekoliko omilila svoje stališče. Kot je povedal šenčurski župan Ciril Kozjek, še vedno upajo, da se bo za objekt našla druga lokacija. »A vendarle je projekt moderno zasnovan in ne kazi podobe okolice, temveč je lepo in neopazno umeščen. Končno odločitev, ali bomo na objekt znotraj avtocestnega priključka pristali ali ne, bodo podali naši svetniki,« je dejal župan, ki ga je prepričala tudi predvidena prometna infrastruktura.

Ta naj bi bila po njegovih besedah v javni lasti in dostopna tudi investitorju, ki je pred leti na javnem razpisu kupil sosednje zemljišče znotraj avtocestnega priključka, ki je bilo v lasti Občine Šenčur in kjer je načrtoval izgradnjo poligona varne vožnje. »V tem trenutku objekta za skladiščenje odpadkov niti ni možno graditi, saj tega ne omogoča namenska raba zemljišča, kranjska občina pa nima potrjene spremembe občinskega prostorskega načrta,« je še opozoril Kozjek.

Potekajo usklajevanja

Za objekt znotraj avtocestnega priključka, ki bo namenjen le predhodnemu skladiščenju zbranih odpadkov in njihovemu pretovoru k določenim prevzemnikom, trenutno poteka usklajevanje med Direkcijo RS za infrastrukturo, Občino Šenčur in Mestno občino Kranj glede cestnega priključka in urejanja skupne komunalne infrastrukture. »Pričakujemo, da bomo soglasje pridobili do konca avgusta in nato začeli projektiranje ceste ter drugih komunalnih priključkov. Naš cilj je pridobiti gradbeno dovoljenje v prihodnjem letu in dokončati izgradnjo objekta do konca leta 2026,« si nadeja Berčon.

Naložbo ocenjujejo na šest milijonov evrov, po navedbah direktorja pa jo morajo financirati občine, ki jim je namenjena. »Menimo sicer, da bi to moral biti regijski projekt, saj se bodo tudi druge občine slej ko prej soočile s podobnimi težavami, ker nikjer stvari niso zgledno urejene. Alternativna možnost je tudi javno-zasebno partnerstvo, če se občine odločijo, da je to lahko prednost, ali če ne želijo neposredno vlagati,« je povedal Berčon.

Skladiščenje pod streho

Zakaj je nujno, da do izgradnje tovrstnega objekta pride čim prej, je Berčon ob robu še odgovoril: »Predpisi zahtevajo, da mora biti odpadna embalaža skladiščena pod streho, saj se ji v nasprotnem primeru spreminjajo lastnosti, kar zmanjšuje možnost njene predelave in ponovne uporabe. Poleg tega je trenutna lokacija neprimerna iz več razlogov, vključno z logistiko in povezanimi stroški.«

Visoki stroški nastajajo, ker pobrane mešane odpadke z običajnimi smetarskimi vozili vozijo v Ljubljano, saj nimajo dovolj prostora za pretovor in skladiščenje. »To pomeni izgubo časa za naše ekipe ter nesorazmerno obrabo vozil na avtocesti, poleg tega plačujemo cestnine. Z novim objektom pa bi odpadke lahko pretovarjali na večja vozila ali pa bi jih prevzemniki prevzeli sami,« je strnil Berčon.