Praznik čevljarske obrti

Tržič – Tradicionalna prireditev, znana kot Šuštarska nedelja, izhaja iz bogate zgodovine tržiških sejmov, ki so se začeli že leta 1492, ko je mesto dobilo trške pravice.

Tudi letos se je dogajanje Šuštarfesta, katerega vrhunec je Šuštarska nedelja, začelo že v četrtek z odprtjem razstave z naslovom Od glave do pet, je Kranjec odet, ki jo je pripravil Tržiški muzej v sodelovanju s Folklorno skupino Karavanke. Ta je na oder pripeljala tudi folklorne goste iz Češke. Kot je pojasnil kustos razstave dr. Bojan Knific, v kontekstu Šuštarske nedelje čevljarstvo ostaja osnova razmišljanja, letos pa so stopili še korak dlje. »Nismo želeli predstaviti zgolj obuval, ampak tudi oblačilno kulturo. Na razstavi poskušamo predstaviti celostno podobo in v ospredje vseeno postaviti čevlje, torej kakšni čevlji so se nosili k določenim oblekam,« je pojasnil. Razstavo, na kateri si je bilo mogoče ogledati razvoj obuval, ki je bil tesno povezan z razvojem tehnologije, in nekdanjo oblačilno kulturo, pa so dopolnjevali tudi različni s čevlji povezani pregovori, ki po besedah dr. Knifica kažejo na to, da so obuvala tudi pomemben del nesnovne dediščine.

Letos tudi »berštat«

Šuštarsko nedeljo je odprl župan Peter Miklič, ki je ob tem dejal, da je dogodek praznik za vse Tržičane in obenem tudi priložnost, da celi Sloveniji pokažejo, da so zelo podjetni ter kulturno in športno ustvarjalni. Prireditve so ponovno združile preteklost, sedanjost in prihodnost ter obiskovalce popeljale na potovanje skozi zgodovino tržiških obrti in običajev. Posebnost letošnje Šuštarske nedelje je bila zagotovo tudi čevljarska delavnica, za katero sta bili zaslužni Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič in Občina Tržič. Z delavnico, ki so ji včasih rekli berštat, so prikazali, kako težaško je bilo nekdaj delo čevljarjev, in kot je pojasnil Tone Strlič iz Žiganje vasi, je tudi najbolj marljiv in hiter čevljar včasih lahko izdelal le dva para obutve dnevno. Kot se za pravo čevljarsko delavnico spodobi, pa poleg drugega orodja za izdelavo obutve, v Tržiču vsekakor ne sme manjkati luč na gavge.

Pestra ponudba na stojnicah

Obiskovalci so lahko občudovali in kupili ročno izdelane čevlje, usnjene torbice in pasove, ki so jih izdelali spretni rokodelci, bohotili so se tudi pisani tekstilni izdelki, pletene nogavice in drugi modni dodatki, manjkalo pa ni niti okusnih kulinaričnih dobrot. Da, tudi tržiške bržole so na angelsko nedeljo dišale po ulicah mesta. »Verjamem, da je Šuštarska nedelja zelo pomembna za nas Tržičane. Ohranja se 'šuštarska' tradicija, ki je bila včasih zelo močna. Prav je, da to ohranjamo in prenašamo na otroke, da bodo vedeli, kako je bilo nekoč,« je pojasnila domačinka Alenka Remic, ki se je Šuštarske nedelje udeležila skupaj z družino. Rebeka Urevc, nekdanja Tržičanka, ki zdaj živi na Bledu, je delila podobno mnenje. »Dobra zabava, za katero je med drugim poskrbela tudi Romana Krajnčan, super ponudba, vzdušje in pa seveda ohranjanje naše dediščine, kar je nasploh pomembno. Čeprav ne živimo več v Tržiču, pa se na Šuštarsko nedeljo vedno vrnemo,« je dejala. V času Šuštarfesta so v Tržiču potekali različni koncerti, predstavila so se lokalna društva in ustvarjalci, vrhunec pa so v nedeljo dosegli s koncertom Nine Pušlar.