Prebivalcem Hriba prekipelo

Hrib – Cesta v naselju spominja na uličico med dvema vrstama hiš, njena širina prenese širino večjega avtomobila. Traktor, gasilni avto, večji tovornjak ali avtobus zasedejo praktično celotno vozišče. Prometni kaos je neizbežen, sploh ob koncih tedna, ko je pritisk cestne pločevine še večji. Skozi Hrib vodi cesta do Potoč, ki se širijo, in tu je Dom starejših občanov Preddvor. Cesta vodi tudi do izhodišča za obisk priljubljenega Sv. Jakoba in do jezera Črnava. Preddvorčani pravijo, da je cesta na Hribu nastala kot začasna, v časih, ko so gradili ob jezeru hotel, a ta začasnost je postala stalnica.

Potrpežljivost prebivalcev je na preizkušnji, večini prekipeva. Tokrat so na Hrib povabili tudi župana Občine Preddvor Roka Robleka, da se na lastne oči prepriča, kako je videti pri njih sobotno jutro na lep sončen dan. Župan se je odzval vabilu, jim prisluhnil in odgovarjal na vprašanja.

Cesta je preobremenjena

Ker gre za naselje, kjer je predpisana omejitev hitrosti na trideset kilometrov na uro, prebivalci opažajo, da sta stacionarni radar in prikazovalnik hitrosti vseeno malce umirila cestne divjake, a izvemo, da so pri štetju prometa ugotovili, da je število avtomobilov ob koncih tedna podobno tistemu iz doline Kokre, ko se ljudje vozijo na Jezersko. Cesta je preobremenjena, se strinjajo prebivalci Hriba. Omenijo strašni požar, ki se je zgodil na Potoški gori, saj je bila to edina ces­tna povezava za gasilce; pa potem spravilo lesa s pogorišča, ko so spet vozili skozi Hrib; da je stvar še bolj »zanimiva«, se štirikrat na dan tu pelje tudi avtobus, ki gre v Potoče po otroke.

Prišla je tudi direktorica Doma starejših občanov Preddvor Lidija Kos. »Dom ni od danes: cesto uporabljamo uslužbenci, svojci, ki prihajajo na obiske, zunanji izvajalci,« je povedala. Velik problem pa vidi tudi v intervencijskih vožnjah, saj je pri nujni vožnji reševalnega vozila lahko pomembna vsaka minuta.

Jug grajskega parka

»Občina že nekaj let aktivno razmišlja, kako bi problem rešila,« je poudaril župan Roblek. Še najbolj so naklonjeni rešitvi, da bi cesto speljali malce više od uvoza v naselje Hrib in po jugu grajskega parka. Vila bi se med parkom in naseljem, a Zavod za varstvo kulturne dediščine bi želel ohraniti park enoten – park ob gradu Hrib, skozi katerega bi potekala trasa ceste, je namreč razglašen za kulturni spomenik. »Razumemo sicer argument kulture, ampak smo mnenja, da ravno s cesto razmejimo vpliv človeka iz naselja na grajski park,« je že pred dvema letoma za naš časopis povedal župan Roblek. Dodal je še, da, kljub temu da obstaja več rešitev, omenjena rešitev pomeni manjšo rano za prostor in s finančnega vidika je tudi najugodnejša. »Dejansko je ocenjena na slabih 600 tisoč evrov,« je povedal in za primerjavo omenil še projekt druge ali tretje možne rešitve, ocenjen z dobrimi štirimi milijoni evrov. Tu je govora o viaduktu. Izvedeli smo še, da sta pred štirimi leti zavod in občina ustanovila skupino, ki bi našla skupno rešitev, a na občini še vedno čakajo konkretni odgovor.

Prebivalci Hriba ravno tako niso prav nič prizanesljivi, ko beseda nanese na park gradu Hrib, saj kdor ga pozna, so bili jasni, ve, da propada. Kar je na papirju park, v realnosti že dolgo to ni več. Nihče ga ne vzdržuje. Stanje je po njihovem mnenju alarmantno, je nevaren, saj drevesa sama od sebe nekontrolirano padajo.

Prebivalec Voranc Flander nam je pokazal tudi odgovor s strani službe za odnose z javnostmi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer med drugim zapišejo, da je območna enota Kranj omenjenega zavoda prejela vlogo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja za gradnjo obvozne ceste, ki je speljana skozi južni del parka gradu Hrib oziroma posega v območje registrirane kulturne dediščine Preddvor – Ambient gradov Hrib in Turn in Preddvor – Park ob gradu Hrib. Letos februarja so imenovali strokovno komisijo, ki je že obravnavala več različic poteka obvozne ceste, ter že februarja priporočila, da je edina, ki bi lahko bila predmet obravnave, najbolj južna različica. Trenutno se člani komisije usklajujejo za ponovni ogled stanja na terenu, po ogledu pa bo oblikovano mnenje, ki bo podano pooblaščenim osebam zavoda, ki vodijo postopek.