Na slavnostnem koncertu v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika je Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje z zborovodkinjo Nežo Križnar Ristič ponudil vpogled v pesmarico najbolj priljubljenih pesmi. / Foto: Primož Pičulin
Preplet izkušenj in mladostne energije
Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje je 65-letnico delovanja zaznamoval z zbirko najbolj priljubljenih pesmi, pogovorom o izzivih zlasti moškega zborovstva in slavnostnim koncertom v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika.
Cerklje – Pot, ki jo je prehodil Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje, je bila včasih kot ozka, skorajda neprehodna stezica, včasih kot široka cesta, vedno pa tlakovana z mnogimi vezmi prijateljstva. V pesmarici – zborniku ob 65-letnici prepevanja je povzeta tudi z oceno, da se danes kaže kot dobro utrjena pot v prihodnost. Publikacija z naslovom Šel bom tovarša iskat je poleg pogleda na pretekla leta prinesla zbirko 65 najbolj priljubljenih pesmi Davorincev. Ideja za izbor je vzklila na podlagi dobre izkušnje s pesmarico za podoknico, ki jo je pred leti pripravil dolgoletni zborovodja Jožef Močnik. Eden od pevcev mlajše generacije se je namreč obrnil nanj, češ da bi rad presenetil svojo ženo za rojstni dan z manjšo zasedbo kolegov, vendar vsi sopevci niso bili vešči takih nastopov. Priročna pesmarica se je kasneje dobro obnesla še nekajkrat.
Tudi edicijo, ki zaznamuje 65 let delovanja zbora, so zaupali Močniku. Objavljene pesmi predstavljajo desetino skladb, s katerimi so pevci stopili pred poslušalce. Vse so slovenske, saj so dela tujih avtorjev redko prepevali. »Moško zborovsko petje se je razvilo iz bogate tradicije fantovskega petja na Slovenskem. To izročilo je zbor poskušal vsa ta leta vpletati v svoje delo. Repertoar zbora je bil prav zaradi tega v večji meri slovenski. To je bila dobra izkušnja, ki jo je zbor prenašal iz generacije v generacijo. Obenem je poskušal usklajevati izkušnje starejših in mladostno energijo mlajših pevcev. To mu je tudi v veliki meri uspevalo in mogoče ga je prav to ohranilo pri polni kondiciji vsa ta leta,« razmišlja Jožef Močnik, ki bo v januarju za dolgoletno vsestransko delo na področju ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja in zborovske glasbe prejel srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Vodenje okoli 30-članskega zbora je pred petimi leti prepustil Neži Križnar Ristič.
Število pevcev je bilo v minulih desetletjih različno. Pri širitvi oziroma pomlajevanju zbora je najboljši pristop osebno povabilo, sploh v današnjem času, je v pogovoru o sodobnem (moškem) zborovstvu povedala dirigentka. O aktualni temi, ki so ji namenili pozornost pred slavnostnim koncertom, sta v Petrovčevi hiši v Cerkljah spregovorila tudi domačin Damijan Močnik, skladatelj, dirigent in pedagog, ter Tomaž Simetinger, koreograf, etnolog in kulturni antropolog, pomočnik direktorja za program na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti.
Družbene vrednote so se spremenile, je dejal Simetinger, spremenil se je odnos do dela, danes smo bolj storilnostno naravnani, poleg tega ima ljubiteljska kulturna dejavnost večjo konkurenco v različnih drugih prostočasnih aktivnostih, veliko časa jemlje digitalno okolje … »Spremembe niso v prid ljubiteljskemu kulturnemu ustvarjanju, sploh pa ne skupinskemu, kot je petje.« Opaža tudi, da so moški pri odločanju zanj bolj zadržani. Vendar petje ni manjvredno, je poudaril Simetinger in dodal, da prinaša veliko več kot le udejstvovanje na področju kulture.
Prav tako je koristi skupinskega ukvarjanja z glasbo poudaril Damijan Močnik. Meni, da je z navduševanjem za zborovstvo treba začeti že v mladih letih in fantom omogočiti ločeno prepevanje. Glasovi se jim drugače razvijajo, ni se jim treba primerjati z dekleti; fantje se opolnomočijo, ko so skupaj, je pojasnil.
Na osrednjem dogodku v sklopu praznovanja je Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka povezal že omenjeno mladostno energijo in izkušnje ter v koncertnem sporedu predstavil del najbolj priljubljenih pesmi, med njimi naslovno Šel bom tovarša iskat ter skladbi Lipa in Vabilo, ki ju je uglasbil rojak, po katerem se imenuje zbor. Vabilo zaseda prvo mesto na seznamu najpogosteje izvajanih del. Naštudirale so ga vse generacije pevcev od leta 1972 naprej in zapele na 54 nastopih.