Priprave na Slovenski podeželski parlament

Škofja Loka – Srečanje na Gorenjskem je bilo eno izmed devetih regijskih srečanj, ki potekajo po vsej Sloveniji. Dogodek je bil organiziran kot predpriprava na 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo prihodnje leto, njegov glavni organizator pa je Društvo za razvoj slovenskega podeželja (DRSP). Udeležence sta z uvodnima nagovoroma pozdravila direktor Razvojne agencije Sora Klemen Srna in škofjeloški podžupan Robert Strah. Oba sta izrazila zadovoljstvo, da je srečanje potekalo prav na Škofjeloškem, ter poudarila številne priložnosti in izzive, s katerimi se srečuje lokalno podeželje.

Uvod v tematske delavnice je predstavljalo kratko, a vsebinsko bogato predavanje z naslovom Prebivalstvene in socialne spremembe na podeželju, ki sta ga izvedla Irma Potočnik Slavič in Tomaž Cunder, predstavnika DRSP. »Če je bilo dosedanjih pet podeželskih parlamentov bolj splošne narave, bolj ali manj so se obravnavale kmetijske zadeve, pa zdaj pristopamo k določenim temam. Vse regijske delavnice peljemo v tem kontekstu,« nam je povedal Cunder. Govorca sta predstavila ključne trende na podeželju – od postopnega izginjanja podeželskih naselij zaradi suburbanizacije, raznolikosti gostote poselitve na Gorenjskem, problematike staranja prebivalstva in upadanja števila kmetij do prevlade nekmečkega prebivalstva in pozitivnega selitvenega prirasta v regiji. »V devetih regijah, ki imajo svoje potrebe in svoje vizije, bomo skušali prepoznati, kaj na tistem podeželskem območju in v regiji želijo narediti. Želimo zagnati proces animacije različnih deležnikov in akterjev, da se vključijo v razpravo. S teh regijskih srečanj želimo prepoznati, kaj je relevantno, da se prioritetno naredi na nacionalni ravni,« je dejala Irma Potočnik Slavič, članica DRSP, sicer redna profesorica na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Osrednji del srečanja je bil namenjen aktivnemu delu udeležencev na treh tematskih delavnicah, na katerih so se posvečali turizmu na podeželju, ženskam na podeželju in demografskim spremembam na podeželju. »Pri turizmu je bil glavni poudarek na digitalizaciji, trajnosti, kako neko butično ponudbo prilagoditi turizmu v naravi. Pri demografskih spremembah smo se pogovarjali o tem, kako reševati probleme staranja, izseljevanja, saj vsi vemo, da se število prebivalcev zmanjšuje ter da se prebivalstvo stara. Pri delavnici o ženskah na podeželju pa smo ugotavljali, kako še bolj postaviti ženske v ospredje, kako jim pomagati, tako v podjetništvu kot v kmetijstvu, kakšni so njihovi izzivi, potrebe …« nam je povedala Špela Stanonik iz LAS loškega pogorja.

Pod vodstvom moderatork in raziskovalcev so tako udeleženci razpravljali o izzivih, s katerimi se srečuje Gorenjska, in skupaj iskali konkretne rešitve. Med ključnimi ugotovitvami so udeleženci poudarili, da mora turizem izhajati iz lokalne skupnosti, da je moč žensk na podeželju izrednega pomena, da digitalizacija prinaša priložnosti za učinkovitejše delovanje in da je osnova trajnostnega razvoja zdrava demografija.