Razkrit še del preteklosti Bohinja

Oba grobova sta bila vkopana v peščeno glino in zapolnjena z žganino. V prvem so našli tudi posodo in bronasto fibulo – zaponko, ki po svoji obliki sodi v vrsto fibul, kakršne so nosili v času starejše železne dobe, predvsem v šestem stoletju pred Kristusom, ljudje na območju Bohinja in Posočja. Raziskani grob je torej značilen halštatski grob, izjemno pomemben za vas Studor in preteklost Bohinja, je povedala dr. Marija Ogrin, ki vodi podjetje za arheološke raziskave ArheoAlpe. To je arheološki nadzor od novembra lani do januarja letos opravljalo v sklopu kulturnovarstvenih pogojev, ki jih je izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine.

»V preteklosti, kot tudi sedaj, srečujemo dva načina pokopavanja umrlih. Eden je skeletni pokop, kjer pokojnike položijo v grobno jamo, večinoma v iztegnjeni legi na hrbtu, roke so lahko ob telesu ali sklenjene na trebuhu, kar je odraz krščanske vere. Pri žganem pokopu pa so pokojnike sežgali na za to namenjenih prostorih, domnevamo, da na grmadah. Potem so pepel z žganino in pridatki položili v grobno jamo,« je še pojasnila.

Bogata zgodovina

Bohinj je stalno poseljen od starejše železne dobe, to je od sedmega do šestega stoletja pred Kristusom naprej, ko so zaradi bogatih najdišč železove rude območje kolonizirali ljudje iz Posočja.»Na podlagi izsledkov arheoloških raziskav vemo, da so bile v tem času naselbine na Ajdovskem gradcu, verjetno tudi na Spodnjem Gradišču pri Lepencah, Dunaju pri Jereki in na vzhodnem robu Srednje vasi,« je povedala dr. Ogrin.

»Ljudje so takrat pokojnike pokopavali na poseben način, saj so znana tudi grobišča v bližini naselbin. Pokojne so sežgali na za to določenih mestih ter njihov pepel pokopali v grobne jame. V Bohinju ni bilo navade, da bi pepel shranili v žaro. V grob so položili še pridatke, kot so bronaste zaponke oz. fibule, uhani, zapestnice in ogrlice. Poleg nakita so v grobovih tudi posode.«

Marsičesa še ne vemo

Zadnje odkritje groba v vasi Studor kaže, da doslej odkrite naselbine in grobišča iz železne dobe zagotovo niso edina arheološka najdišča v Bohinju, ugotavlja arheologinja.

Zato so območja, za katera se domneva, da bi bila lahko obljudena že prej, in tudi znana arheološka najdišča varovana z vpisom v register nepremične kulturne dediščine, lahko pa se tudi razglasijo za spomenike lokalnega ali državnega pomena.

Na teh območjih Zavod za varstvo kulturne dediščine ob gradnji in drugih posegih v zemljo predpiše kulturnovarstvene pogoje, v katerih konservator določi vrsto arheološke raziskave, ki se bo na tem območju opravila, je še pojasnila.

»Za današnji čas je Bohinj slabo arheološko raziskan, razen visokogorja. Zato je vedno mogoče, da na takih območjih pri arheoloških nadzorih ob gradnji odkrijemo grobove, ostanke naselbin; in nova odkritja nas vedno prevzamejo.«

Odkritja bi radi predstavili domačinom

Januarja odkrita grobova so raziskali in tako arheološke raziskave v tem delu zaključili, je pojasnila. V nadaljevanju sledijo konzerviranje predmetov, analize in druga obdelava gradiva, je še povedala in dodala, da si želi, da bi lahko pripravili razstavo, na kateri bi z najnovejšimi odkritji seznanili domačine.