Religije sooblikujejo človeško družbo

Tržič – Dr. Blaž Jezeršek je zadnjih dvanajst let župnik v župniji Pirniče. V preteklosti je opravljal že službo osebnega tajnika ljubljanskega nadškofa ter kasneje kardinala prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja v Vatikanu. V zadnjih letih se veliko posveča pastoralni dejavnosti, ki vključuje tudi delo sodnika pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču in vodenje postopka za beatifikacijo božjega služabnika nadškofa Antona Vovka. Predavanje je bilo posvečeno razumevanju začetkov treh svetovnih monoteizmov ter njihovih razlik, dr. Jezeršek, ki je zadnja tri leta tudi član zbora svetovalcev ljubljanskega nadškofa ter tajnik duhovniškega sveta Nadškofije Ljubljana, pa je veliko pozornosti namenil tudi svetim knjigam ter njihovim pravilom.

Ponekod je merilo ljubezen, drugod pravila

Predavatelj je rotarijce ter druge obiskovalce sprva popeljal v zibelko civilizacije, Mezopotamijo, kjer se je vse skupaj pravzaprav začelo. »Vedno bolj kompleksen sistem organizacije človeških odnosov je zahteval vedno več administracije. S povezovanjem mest v mestne države pa je prišlo tudi do združevanja različnih božanstev,« je uvodoma pojasnil dr. Jezeršek. Komuniciranje z bogom oz. bogovi je pri prvih ljudstvih temeljilo predvsem na posameznih interpretacijah. »Vzhodni narodi so imeli kar tendenco, da so s proučevanjem raznih nenavadnih pojavov sklepali na določene dogodke.« Kot je pojasnil predavatelj, je oče judovstva, Abraham, za razliko od Mezopotamcev menil, da bogovi aktivno soustvarjajo zgodovino ter s človekom vstopajo v dialog. »Če so bili mezopotamski bogovi pasivno poosebljene določenih naravnih procesov, je Abrahamov Bog živi Bog. Božja sporočila so v judovstvu zakodirana v dejanja, njegova govorica pa ni več stvar interpretacije, temveč razuma,« je dejal dr. Jezeršek. Judovstvo temelji na osnovnih zapovedih, ki jih je Mojzesu predal Bog – skupaj sestavljajo Postavo ali Toro. Kot je pojasnil predavatelj, je bil zapis pravil nujen, saj so ljudje doumeli vzročno povezavo med dejanji in posledicami. »Pojavila se je potreba, da bi našteli, katera dejanja predstavljajo blagoslov in katera kazen. Judje v svoji Postavi poznajo 613 predpisov in v ozadju je bila želja, da bi ljudem olajšali napor ugotavljanja, kaj je prav in kaj ne.« Tudi v islamu se ljubezen do boga kaže skozi upoštevanje pravil. »Za muslimane je Koran božja vizija idealnega sveta. S Koranom se Alah podarja človeku in zanje je to bog sam. V krščanstvu je to evharistija.« Dr. Jezeršek je poudaril, da se krščanstvo od judovstva in islama razlikuje predvsem po tem, da je kriterij sodbe ljubezen, pri prvih dveh monoteizmih pa upoštevanje pravil. »Vsi monoteizmi poznajo to- in onstranstvo. V islamu denimo je kriterij za pekel povezan z odnosom do predpisov, in ne do ljudi,« je povedal predavatelj.

Religije osmišljajo

Kot ključno sporočilo predavanja je dr. Jezeršek poudaril, da so religije odgovor na človekove težnje po osmišljanju življenja. »Vsaka na svoj način poskuša razložiti človekovo vlogo v vesolju, njegovo mesto in smisel. Ene na bolj posrečen, druge na nekoliko manj posrečen način. S temi odgovori pa religije sooblikujejo človeško kulturo, načine našega delovanja in človeških odnosov, zato so pomemben dejavnik v življenju sleherne družbe.« Dodal je še, da so konflikti, ki smo jim priča dandanes, posledica zlorab religij. »Če podam primer Izraela in vojne s Palestinci. Goljat je bil Filistejec, to so predhodniki današnjih Palestincev, in David je premagal Goljata s fračo in kamnom. Danes so Goljat v resnici Izraelci, ki so nekako pozabili na svojo zgodovino, na katero so sicer zelo ponosni,« je dejal dr. Jezeršek in poudaril, da če smo pristni v izpovedovanju svoje religije in odprti tudi do sporočil drugih, si v medsebojnem dialogu lahko še ogromno podarimo.