Dekliške oči
Na jezu se v sušnem obdobju nabere debela plast gošče, ki so jo tudi letos odstranjevali gasilci. / Foto: Gorazd Kavčič
Rešitve za sotočje še vedno ni
Konec septembra si je mednarodna skupina strokovnjakov s področja kakovosti rečnih okolij ogledala jez na Savi Bohinjki pri Radovljici, kjer se je tudi konec letošnjega poletja nabrala debela plast zaudarjajoče gošče.
Lancovo – Pridružili so se jim prebivalci naselja Lancovo, ki so letos poleti najglasneje opozarjali na neznosne razmere in negativne vplive onesnažene reke na kakovost bivanja domačinov in obiskovalcev kraja, predstavniki Občine Radovljica, Inštituta za vode, Ribiške družine Radovljica in civilne iniciative Rešimo sotočje.
»V medijih smo lahko zasledili poročanje, da se Sava v nizkem vodostaju ne more očistiti. Biologi, ki so bili na ogledu, so poudarili, da večji pretok ne pomeni čiščenja, ampak le razredčevanje in prenašanje nečistoče po vodotoku,« so poudarili na inštitutu Revivo, kjer se že dlje časa ukvarjajo z raziskovanjem vodnega okolja na območju t. i. Cajhnovega jezu pri sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke.
Strokovnjaki so opozorili še na premajhne kapacitete čistilne naprave na Bledu, kjer se število prebivalcev med poletno turistično sezono poveča tudi za desetkrat. »Čistilna naprava takrat ne zmore ustreznega čiščenja komunalnih voda, za kar ne morejo biti vzrok meteorne vode, kot je bilo zapisano v medijih, saj v začetku septembra, ko se je na jezu nabirala gošča, ni bilo padavin, sploh pa ne v povečanem obsegu,« so poudarili.
Ogledali so si tudi sam jez, ki po njihovih ugotovitvah kaže slabo stanje. Opozorili so, da steza, namenjena prehodu rib, kljub povečanju padavin v času ogleda ni imela zadovoljive količine vode, zamašena je bila z vejami in sedimentom.
O težavi odjema vode na jezu predstavnika Inštituta za vode menita, da bi bilo treba prevelike odjeme za elektrarno inšpekcijsko nadzirati. A inšpektorji so že pred tem v odgovoru na prijavo Občine Radovljica zapisali, da za to niso pristojni.
»V delnem vodnem dovoljenju (DVD) imetniku vodne pravice ni naložena obveza odstranjevanja plavja, temveč le zagotovitev ukrepov za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.« Preverili so tudi navedbe prijav glede odvzema vode oziroma spoštovanja ekološko sprejemljivega pretoka (Qes) s strani upravljavca male hidroelektrarne. Ugotovili so, da imetnik še nima določenega ekološkega sprejemljivega pretoka. Ta naj bi bil določen z dopolnilno odločbo, ki pa še ni bila izdana. »Glede na dejstvo, da Qes še ni določen, inšpektor ne more preveriti, ali imetnik delnega vodnega dovoljenja krši ekološko sprejemljiv pretok,« so še pojasnili.
Teresa Morales, ameriška strokovnjakinja s področja varnosti jezov, posebno tistih v slabem stanju, je tako ob ogledu ocenila, da jez ni videti stabilen, čeprav je realno stanje težko oceniti brez resne analize in študije. »Tukaj bi morali sedeti biologi, hidrologi, botaniki in arheologi … lastnik elektrarne ter prebivalci in ribiči – in se dogovoriti. Več ljudi je vključenih, boljša je na koncu rešitev,« je poudarila.