Sanacija, a tudi številni dogodki

Matjaž Mastnak, Mateja Račevski, Miha Godec, Melita Miš Strgar in Miha Kačič / Foto: Aleš Senožetnik

Sanacija, a tudi številni dogodki

Arboretum Volčji Potok je z lanskimi 390 tisoč obiskovalci potrdil status ene najbolj priljubljenih turističnih točk slovenske kulturne dediščine. Letos ga čaka obsežna sanacija parka, kljub temu pa obiskovalci ne bodo prikrajšani za vrsto dogodkov.

Volčji Potok – Na letni novinarski konferenci, ki jo je pred dnevi gostil Arboretum Volčji Potok, je direktor Matjaž Mastnak orisal tako dosežke preteklega leta kot ambiciozne načrte za prihodnost. Arboretum je lani zabeležil 11,6-odstotno rast obiskanosti in več kot 390 tisoč obiskovalcev, s čimer se je uvrstil med najbolj obiskane turistične točke kulturne dediščine v Sloveniji, tik za Ljubljanski in Predjamski grad.

V prihodnjih dveh letih arboretum pričakuje dve večji investiciji. Prva je celovita krajinsko-arhitekturna ureditev potokov in zajezitvenih površin, ki je vključena v nacionalni program obnove kulturnih spomenikov za obdobje 2024–2028. Ob ujmi avgusta 2023 je namreč prišlo do precejšnjih poškodb na strugah in jezovih, med katerimi je posebno problematičen premik nasipa pod Velikim jezerom.

Dve investiciji v dveh letih

V prihodnjih dveh letih arboretum pričakuje dve večji investiciji. Prva je celovita krajinsko-arhitekturna ureditev potokov in zajezitvenih površin, ki je vključena v nacionalni program obnove kulturnih spomenikov za obdobje 2024–2028. Ob ujmi avgusta 2023 je namreč prišlo do precejšnjih poškodb na strugah in jezovih, med katerimi je posebno problematičen premik nasipa pod Velikim jezerom. »Če bi se jez predrl, bi imeli vodo po precejšnjem delu parka, ogrozila pa bi tudi bližnje naselje,« je povedal Mastnak. Letos bo predvidoma izdelana projektna dokumentacija, dela pa bodo sledila prihodnje leto, medtem ko bodo potoke sanirali že letos. Investicija je po ocenah vredna 2,3 milijona evrov. »Pomenila bo tudi precejšnjo motnjo v parku, a gre za povečevanje odpornosti za prihodnost. Izvesti jo moramo tudi s prošnjo obiskovalcem za potrpežljivost, ko bodo deli parka nedostopni,« je povedal.

Drugi projekt zajema popoplavno sanacijo sprehajalnih poti, katerih obnova bo potekala prek ministrstva za naravne vire in prostor na podlagi sanacijskega elaborata Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Izvedba je načrtovana v drugi polovici letošnjega leta, v obdobju, ko bo število obiskovalcev manjše.

Pomlad prihaja vse prej

Pomočnica direktorja Mateja Račevski je opozorila na vse bolj opazne posledice podnebnih sprememb. »Cvetenje številnih rastlin se je letos začelo približno dva tedna prej kot običajno. To je eden od vidnih vplivov podnebnih sprememb, ki jih v arboretumu zelo pozorno spremljamo,« je pojasnila. Da bi arboretum sezono cvetenja kljub temu čim bolj podaljšal, so jeseni posadili okoli štiristo različnih zgodnjih, srednjih in poznih sort tulipanov na več mikrolokacijah.

Ob tem opozarjajo, da je arboretum živ ekosistem. V zadnjih letih opažajo spremembe, ki kažejo na pomembno izboljšanje življenjskih razmer za številne živalske vrste. Tako beležijo več vrst ptic kot pred 25 leti, v parku so zaznali tudi prisotnost vidre, kar kaže na čistost vode.

Ko drevesa spregovorijo

V parku vsako leto poteka okoli dvesto dogodkov, med katerimi izstopa razstava tulipanov, dnevi vrtnic, sprehod med decembrskimi lučkami, kino predstave, dogodki za otroke in delavnice. Med letošnjimi dogodki pa posebej izstopa umetniška instalacija in dogodek AnimotMusic, ki ga maja pripravljajo z Zavodom Cona. »Projekt ponuja novo dimenzijo narave: doživljanje, kjer naravo ne le opazujemo, temveč jo tudi slišimo in z njo komuniciramo,« je pojasnil Miha Kačič. Projekt je zasnoval z novomedijskim umetnikom Mihom Godcem. S pomočjo biosonifikacije bodo ozvočili rastline, med njimi tudi črno jelšo, slovensko avtohtono sorto. Senzorji bodo zaznali dotik ali objem obiskovalca ter notranje procese drevesa spremenili v zvok in svetlobne učinke.