Predsednik Gasilske zveze Škofja Loka Janez Tratnik / Foto: Primož Pičulin

Predsednik Gasilske zveze Škofja Loka Janez Tratnik / Foto: Primož Pičulin

Sedemdeset let povezovanja

V dvorani DPD Svoboda Žiri so minuli petek pripravili slavnostno akademijo ob sedemdesetletnici Gasilske zveze Škofja Loka, na kateri so podelili tudi zahvale in priznanja ter predstavili zbornik, ki je izšel ob jubileju.

Žiri – Gasilsko zvezo Škofja Loka, ki danes združuje 26 prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo na področju štirih gasilskih poveljstev, in sicer v občinah Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, so ustanovili 17. marca 1955. Ta čas Gasilska zveza Škofja Loka po besedah njenega predsednika Janeza Tratnika šteje več kot šest tisoč članov, od tega je več kot tretjina žensk, vključujejo tudi več kot 1500 mladih. »Med nami je več kot sedemsto operativnih članov, delujemo s skoraj osemdesetimi manjšimi in večjimi gasilskimi vozili.« Pri pripravi slavnostne akademije so po njegovih besedah sodelovali gasilci iz vseh štirih občinskih gasilskih poveljstev, kar je še utrdilo njihovo povezanost.

Slavnostni govornik, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in predsednik Gasilske zveze Gorenjske Jože Derlink, je poudaril, da si gasilci ob praznovanju visoke obletnice zaslužijo še posebno pohvalo za nesebično delo pri opravljanju gasilskih nalog in ohranjanju gasilske tradicije. »Sposobni ste opravljati najzahtevnejše naloge na področju zaščite ter reševanja ljudi in premoženja, vse bolj ste dejavni tudi na področju preventive in varstva okolja.« Za uspešno delo gasilske zveze je po njegovih besedah zaslužna tudi lokalna skupnost, saj občine namenjajo sredstva za delovanje in opremo. Poveljnik štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemen Šmid​ je poudaril, da je gasilstvo del sistema zaščite in reševanja, ki nam ga zavidajo po vsej Evropi oziroma svetu, temelji pa na prostovoljstvu. Zato se je zahvalil vsem gasilcem, ki so pripravljeni v svojem prostem času delovati v blaginjo ljudi, njihovim družinam, ker jih podpirajo pri tem plemenitem dejanju, delodajalcem za razumevanje in županom za pomoč pri nakupu opreme. Samo skupaj, je poudaril, lahko premikajo gore. Zbrane je nagovoril tudi žirovski župan Franci Kranjc: »Vsi vemo, da gasilstvo danes ne pomeni več le gašenja požarov in reševanja ob poplavah, ampak ste prisotni ob vseh nesrečah, blažite njihove posledice in varujete premoženje. S svojim organiziranim delovanjem ste vedno prvi na kraju nesreče in pri tem nemalokrat tvegate svoje življenje.« Gasilci so po njegovih besedah nepogrešljivi tudi pri skrbi za povezanost občanov ter prenos tradicije humanosti, solidarnosti in požrtvovalnosti na mlajše generacije. »V preteklih letih ste s svojim nesebičnim delom prispevali k varnosti, povezanosti in razvoju lokalnih skupnosti ter Gasilske zveze Škofja Loka. Naj bo vaše delo še naprej temelj naše varne prihodnosti.«

Ob jubileju tudi zbornik

Urednica zbornika Martina Jelovčan je pojasnila, da se je njegove priprave lotila z veliko mero spoštovanja in odgovornosti do vseh, ki so ustvarjali bogato gasilsko dediščino škofjeloške gasilske zveze. Na 236 straneh so predstavili slovensko in gorenjsko gasilstvo, osrednjo pozornost pa so namenili delovanju Gasilske zveze Škofja Loka v zadnjih dvajsetih letih, saj so zgodovino zveze v prvih petdesetih letih že podrobneje predstavili v zborniku ob petdesetletnici. Med glavnimi mejniki v delovanju društva je poleg ustanovitve v letu 1955 navedla še izgradnjo novega gasilskega doma na Trati v letu 1985, ko je zveza prvič dobila lastne prostore. Pomembno se ji zdi tudi leto 1995, ko so se ob nastanku novih občin štiri občinska gasilska poveljstva odločila, da ostanejo pod okriljem ene gasilske zveze. Zadnji pomembni mejnik pa po njenih besedah predstavlja velik premik v zadnjih dvajsetih letih na področju usposabljanja, izobraževanja ter nabave skupne zaščitne in reševalne opreme, pa tudi velik premik v delovanju mladih, članic in starejših gasilcev. »Z dobro opremljenostjo so operativni gasilci kos vsem nesrečam, ki nas doletijo.«

V nadaljevanju so podelili zahvale in jubilejne medalje, dvanajst prejemnikov pa so nagradili tudi z zlatim znakom. Dobitniki zlatega znaka so: Andrej Ambrožič, Andrej Dolenc, Anton Beovič, Ciril Alič, Igor Juričan, Martina Jelovčan, Matjaž Podrekar, Metod Jamnik, Roman Kokalj, Tomaž Ažbe, Tomaž Čadež in Klemen Štibelj.