Slovenci se premalo poznamo

Pirniče – V okviru Študijskega krožka Etno – fletno so pred dvema letoma posneli že drugi film, ki so ga naslovili Korenine moje domovine. Film je zgodba o zgodovini Slovencev od nekdaj do danes. Pri njem je sodelovalo kar 18 strokovnjakov in poznavalcev obravnavane snovi. V Pirničah so po predvajanju filma na pogovoru sodelovali avtorica scenarija Urška Tavčar, geografinja Maja Brozovič in prof. dr. Anton Perdih. Pogovor je vodila mentorica krožka in režiserka filma Branka Urbanija, ki je že v uvodu poudarila pomen prepoznavanja svojih korenin: »Vemo zelo malo o sebi, svojih prednikih in okolju, v katerem živimo. A brez tega vedenja ne moremo razumeti svoje preteklosti in identitete. Smo skupek zgodovine, ujeti v trenutek tukaj in zdaj, zato je spoznavanje prednikov ključ do razumevanja, kdo smo.«

Med razpravo je geografinja Maja Brozovič spomnila na naravne in kulturne posebnosti Pirnič in okolice. »Lokalno prebivalstvo ima posebno navezanost na prostor, ki ga najbolje pozna in ga prav zato tudi ohranja,« je poudarila. Opozorila je na izjemno naravno dediščino tega območja, kot je termalni izvir, in obžalovala, da se mnogih naravnih zakladov zavedamo šele, ko jih izgubimo. »Ljudje običajno cenimo nekaj šele, ko to izgubimo – kot je bil primer sredozemske praproti, venerinih laskov, ki je tu uspevala, dokler ni bila uničena,« je dejala. Posebej je omenila še Šmarno goro, ki ni le priljubljena točka za oddih, ampak tudi izjemen naravni rezervat, kjer so se zaradi toplih leg razvile posebne združbe rastlin in živali. Izpustila pa ni niti reke Save. »Reka Sava je že od nekdaj oblikovala to pokrajino. Naši predniki so jo spoštovali in so naselja gradili na višjih terasah, da bi se izognili poplavam. Nižje površine pa so ohranjali kot obdelovalna zemljišča.«

Zanimivo stališče je prispeval tudi prof. dr. Anton Perdih, sicer kemik, ki je poudaril, da Slovenci premalo poznamo svoj izvor. V ospredje je postavil razpravo o tem, ali smo prvotni prebivalci svojih ozemelj ali pa smo se priselili v 6. stoletju. »Zadnjih trideset let spet potekajo razprave o tem, ali smo Slovenci na svojih ozemljih prvotni prebivalci ali smo se priselili. Genetske raziskave in nova odkritja DNK rodoslovja kažejo, da imamo neposredne dokaze o naši avtohtonosti, kar prejšnje teorije o selitvah postavlja pod vprašaj.« Perdih je s tem opozoril, da bi zgodovinarji morali upoštevati nova dognanja in prilagoditi svoje razlage.

Večer so popestrili z dvema slovenskima pesmima, ki so ju zapeli s poslušalci, pogovor pa zaključili z neformalnim druženjem pred dvorano.