Renato Vezzosi, predsednik Partizana Jesenice / Foto: Gregor Vidmar

Renato Vezzosi, predsednik Partizana Jesenice / Foto: Gregor Vidmar

Sokolski duh še vedno živi

Na Jesenicah so praznovali stodvajsetletnico društva za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Jesenice, ki izhaja iz društva Sokol.

Jesenice – Na Jesenicah so pred dnevi praznovali 120-letnico društva Partizan, ki je povojni naslednik legendarnega društva Sokol. Na slovesnosti so se spomnili začetkov društva, ki je najstarejše na Jesenicah in je skozi desetletja ohranjalo športni duh, tovarištvo pa tudi domoljubje. Na stotine mladih je prav v Sokolskem domu, ki se je leta 1952 preimenoval v dom TVD Partizan, naredilo prve športne korake. Mnogi med njimi so postali vrhunski športniki, celo udeleženci olimpijskih iger, kot tudi orodna telovadka Ada Smolnikar Bešter, ki je leta 1952 na poletnih olimpijskih igrah v Helsinkih prejela bronasto kolajno v skupinskem nastopu z obroči. Gospa športnega duha, ki bo prihodnje leto dopolnila devetdeset let, se je udeležila tudi sobotne slovesnosti in je bila ena od prejemnic priznanj za izjemen prispevek k razvoju društva. Poleg nje so priznanje prejeli tudi ostali staroste jeseniške telovadbe ter ostali zaslužni posamezniki, ki so soustvarjali zgodovino društva.

Ob jubileju so na dom TVD Partizan znova namestili napis Sokolski dom. Kot je povedal Renato Vezzosi, so domu vrnili prvotno ime, obenem pa društvo še naprej ohranja ime Partizan.

Srce in duša jeseniškega Partizana je Renato Vezzosi, predsednik in trener, telovadnico sicer že dotrajanega doma pa polnijo mladi, zlasti judoisti, ki svoje veščine uspešno potrjujejo tudi na tekmovanjih. Toda kot je dejal Renato Vezzosi, želi mlade naučiti tudi tega, da v športu ni najbolj pomembna medalja, temveč predvsem odnos – do ljudi, do športa.

Na slovesnosti je društvo Partizan prejelo zlato plaketo, Renato Vezzosi kot dolgoletni trener in vzorni predsednik društva pa priznanje Sokolske zveze Slovenije.

Zgradili celo skakalnico

Jeseniški Sokol je bil ustanovljen 2. oktobra 1904, Sokoli so se srečevali v gostilni Nandeta Ferjana in na vrtu gostilne imeli trikrat tedensko telovadbo. Člani Sokola so bili odlični telovadci, smučarski tekači, alpski smučarji in skakalci, ki so si zgradili celo petdesetmetrsko skakalnico na desnem bregu Save. Ves čas pa so poudarjali, da niso samo športno društvo, tako so že na samem začetku ustanovili pevski zbor, kasneje dramski odsek, tamburaški zbor, salonski orkester, odsek za godbo na pihala, imeli so knjižnico, priljubljeni so bili tako imenovani pešizleti.

Leta 1924 so položili temeljni kamen za nov Sokolski dom, ki so ga odprli leta 1929. Delo v društvu se je po odprtju novega doma močno razživelo, telovadnica je bila polna mladine, v njej so trenirali telovadci, v stavbi so imeli prostore taborniki, namiznoteniški igralci. Telovadnica se je večkrat letno spremenila v plesišče, najbolj znani so bili pustni plesi.

Člani jeseniškega Sokola so bili tudi udeleženci olimpijskih iger, že leta 1936 je bil denimo na olimpijskih igrah v Berlinu član telovadne reprezentance Jeseničan Janez Pristov, v tedanji reprezentanci pa je bil tudi eden najslavnejših slovenskih olimpionikov Leon Štukelj.