Spomin na bazoviške junake

Na spominski slovesnosti so položili vence k spomeniku bazoviškim junakom. / Foto: Primož Pičulin

Spomin na bazoviške junake

V Prešernovem gaju v Kranju so se v petek znova poklonili štirim bazoviškim junakom, ki so jih pred 96 leti usmrtili zaradi upora proti fašizmu.

Kranj – Pri spomeniku bazoviških junakov v Prešernovem gaju v Kranju je minuli petek, 4. septembra, potekala spominska slovesnost ob 96. obletnici smrti Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča, ki so jih leta 1930 v Bazovici usmrtili zaradi njihovega protifašističnega boja. Udeležence slovesnosti sta nagovorila kranjski župan Matjaž Rakovec in župan Občine Števerjan pri Gorici Marjan Drufovka.

Rakovec je v nagovoru spomnil, da spomenik v Prešernovem gaju, ki so ga Slovenci iz zamejstva postavili že leto po smrti bazoviških junakov, ne predstavlja le spomina na štiri posameznike, temveč je tudi simbol poguma, upora proti nasilju ter slovenskega jezika, kulture in identitete. Hkrati predstavlja most med Kranjem in Slovenci, ki živijo onkraj današnje državne meje. Opozoril je tudi na pomen zgodovinskega spomina: »Ne zato, da bi živeli v preteklosti, ampak zato, da bi znali prepoznati trenutek, ko je treba reči: ne. Ne nasilju. Ne fašizmu. Ne zatiranju. Ne sovraštvu do drugega samo zato, ker govori drug jezik, pripada drugemu narodu ali razmišlja drugače.« Kot je še poudaril, je spomin na bazoviške junake tudi opomin, da svoboda, mir, človekovo dostojanstvo ter pravica do lastnega jezika in identitete niso samoumevne vrednote.

»Ta spomenik ni le kamen in besede. Je spomin, opomin in pričevanje o času, ko je bilo človeku mogoče vzeti jezik, ime, domovino in ne nazadnje tudi življenje samo zato, ker je želel ostati to, kar je bil. Narod, ki pozabi svojo zgodovino, težko razume sedanjost in še težje odgovorno gradi prihodnost. Delitev med Slovenci je že preveč. Mrtvi naj nas ne razdvajajo,« pa je med drugim povedal Drufovka.