Spremembe rabe neustavne

Domžale – Ustavno sodišče je pred kratkim odločilo o pobudah za presojo ustavnosti in zakonitosti občinskega prostorskega načrta v Domžalah družb SDH (kot naslednice nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank), Mercator in Roltek. S spremembo odloka o prostorskem načrtu so namreč na skupaj 133 parcelah v lasti družb, ki ležijo na območju Poslovne cone Želodnik, spremenili namensko rabo iz stavbnih v kmetijska oziroma gozdna zemljišča.

V vseh primerih, z izjemo ene parcele v lasti družbe Mercator, kjer je bila pobuda zavržena, je ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost in občini naložilo, da jo odpravi v enem letu.

Oškodovani zaradi spremembe namembnosti?

Kot so zatrjevale vse tri družbe (ki jih je zastopala tudi ista odvetniška družba, ustavno sodišče pa je sicer o pobudah presojalo ločeno), so zemljišča na območju poslovne cone že več kot dvajset let opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, zato naj bi pričakovale, da se namenska raba ne bo spreminjala.

Kot še kažejo obrazložitve odločb ustavnega sodišča, sta se SDH in Mercator pred spremembo prostorskega načrta celo dogovarjala o prodaji teh zemljišč, a je kupec nato zaradi spremembe namembnosti odstopil od nakupa. Ker posel ni bil sklenjen oziroma ker je s tem padla cena zemljišč, pa so družbe utrpele »večmilijonsko prikrajšanje«.

Občina je na drugi strani trdila, da so vse tri družbe že več let pred sprejetjem odloka o prostorskem načrtu vedele, da načrtujejo spremembo namenske rabe njihovih zemljišč, in bi lahko že v času veljavnosti prejšnjega odloka vložile zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in si na ta način zagotovile možnost gradnje. »Pobudnica naj bi le čakala do sprejetja odloka, da je lahko vložila tožbo, s katero zahteva odškodnino,« so v primeru obrazložitve SDH na sodišču povzeli mnenje Občine Domžale, ki meni, da je SDH pismo o nameri nakupa podpisalo tik pred sprejetjem novega OPN in »naj ne bi vsebovalo niti cene niti predmeta nakupa«, zgolj zato, da bi ustvarilo dokaze za odškodninsko tožbo. Prav tako naj se Mercator na poziv občine, naj se izreče, ali zemljišča namerava uporabiti za gradnjo, ne bi odzval.

Zgolj uskladitev z dejanskim stanjem?

Ker so v Domžalah ocenili, da na teh zemljiščih torej ni bilo interesa za gradnjo, naj bi občina »namensko rabo zemljišč na tem območju zgolj pravno uskladila z dejanskim stanjem«. Kot še piše v obrazložitvi odločbe v primeru Mercatorja in Rolteka, gre za zemljišča na območju poplavne nevarnosti in območje zaščitene naravne vrednote Rovščica, zato naj bi občina ocenila tudi, »da varstvo pred poplavami, varstvo naravnih habitatov in ohranitev obstoječe kmetijske rabe zemljišč prevlada nad zgolj hipotetično namero pobudnice v prihodnosti graditi na spornih zemljiščih«.

Ustavno sodišče je v vseh treh primerih ugotovilo, da je občina s tem, ko ni zagotovila skrbnega tehtanja javnega in zasebnega interesa in spremembe namembnosti niso temeljile na strokovnih podlagah, ravnala v neskladju z zakonom o prostorskem načrtovanju in posledično v neskladju tudi s tretjim odstavkom 153. člena ustave, po katerem morajo biti predpisi lokalnih skupnosti v skladu z ustavo in zakoni. Zaradi tega ustavno sodišče drugih očitkov, ki so jih v svojih pobudah družbe očitale občini, ni presojalo.