Srčnost in solidarnost

Jezersko – Pretekli konec tedna vreme ni bilo naklonjeno gibanju na prostem, a dež, veter in nizke temperature niso ustavili organizatorjev in udeležencev dobrodelnega teka na Jezerskem za otroke z rakom. »Dogodek bo,« je v petek dopoldne zagotovil Miran Štular. »Če bo treba, bomo traso prilagodili. Vsekakor je na prvem mestu varnost,« je poudaril pobudnik. Skupaj s prijatelji in podporniki ter Inštitutom Zlata pentljica, ki povezuje mlade z izkušnjo raka, je drugo leto zapored povabil na tek po dolinah Ravenske in Makekove Kočne ter druženje v lovskem domu, kjer so pripravili spremljevalni program. »Naš tek ni športna dirka, pač pa izražamo tri vrednote, ki mi veliko pomenijo: ljubezen do narave, ljubezen do gibanja oziroma športa in občutek solidarnosti – da ne živimo eden poleg drugega, ampak da poskušamo živeti drug z drugim, da si pomagamo, kadar si lahko, še posebej ranljivim skupinam,« je nagovoril tekače, njihove spremljevalce, predstavnike omenjenega inštituta in druge, ki jih je v soboto dopoldne pod gorske vrhove pripeljala misel na otroke z izkušnjo raka.

»S tekom lahko naredim nekaj dobrega zase in za druge. Jezersko sem sicer želela spoznati v najboljši luči; kot kaže, ga bomo doživeli v nekoliko drugačni,« se je optimistično nasmehnila Alenka Završnik, preden se je skupaj z drugimi tekači podala na progo, dolgo nekaj manj kot 13 kilometrov. Štartne številke si je nadelo 69 tekačev, še okoli 30 jih je oddalo prijavo, je bil vesel odziva Štular. »Nekateri so se prijavili zato, da so donirali za Inštitut Zlata pentljica.«

Inštitut ozavešča o raku pri otrocih, opozarja na težave in stiske, ki jih prinese spopadanje z boleznijo, išče načine, kako jih premagati ... »Če bi odpovedali tek, bi ravnali v nasprotju s tem, za kar si prizadevamo in sporočamo,« je izvedbo sobotnega dogodka, ne glede na vreme, pojasnil direktor inštituta Tomi Jakša, ki je zaradi raka pred šestimi leti ostal brez dela noge. Športni dogodki ozaveščajo tudi o pomenu gibanja, tako za ohranjanje zdravja kot po bolezni, je dodal. »Mene je šport dvignil, ko sem bil na tleh.«

Na Jezersko je prišel tudi 18-letni May Volavšek iz Cerkelj, lani jeseni soočen z diagnozo raka. Z njo se je potrdila slutnja, da nekaj ne more biti v redu, če ga ves čas boli noga. »Bolečine so trajale eno leto in pol; rekli so mi, da so najbrž povezane z rastjo, z razvojem kosti. Nič ni bilo videti. Nazadnje je bilo tako hudo, da nisem več mogel spati.« Biopsija je pokazala atipični limfom, sledilo je intenzivno zdravljenje ..., je spregovoril o boju z rakom, hvaležen za vso podporo v preizkušnji.

Vlivanju poguma so se minulo soboto v lovskem domu pridružili tudi z likovno delavnico, na kateri so otroci ustvarjali amulete z dobrimi željami za sovrstnike z rakom.