Star tekstil z novo vrednostjo

Bled – S festivalom so tudi tokrat želeli pokazati, da bolj trajnostne navade niso nujno povezane z odrekanjem ali velikimi spremembami. »Pogosto je dovolj, da na stvari, ki jih že imamo, pogledamo drugače – jih popravimo, predelamo ali jim poiščemo novega lastnika,« je pojasnila Alenka Dujanović iz društva Ekologi brez meja, ki je tudi letos festival pripravilo v sodelovanju z Občino Bled in Infrastrukturo Bled. »Lani je bil odziv nad našimi pričakovanji, zato smo se čutili dolžne, da to ponovimo.« Številni ponudniki, je pojasnila, so sami izrazili željo po sodelovanju, tako da jih je bilo letos že blizu trideset oziroma skoraj tretjina več kot lani.

Krožno gospodarstvo v praksi

Festival so po besedah Alenke Dujanović zasnovali kot nekakšno učilnico ponovne uporabe na prostem. »Namesto da o krožnem gospodarstvu samo govorimo, ga obiskovalci lahko doživijo v praksi.« Tako je odpadni tekstil dobil tudi novo življenje. Na delavnici, ki sta jo vodili Nina Holc in Nina Logar, so iz ostankov blaga izdelovali unikatne peresnice, s tiskom in ilustracijami pa je bilo mogoče tudi osvežiti stara oblačila. Otroci so lahko sodelovali tudi na delavnici, na kateri so iz tekstila izdelovali igrače. V okviru festivala je poleg tržnice z vintage in predelanimi oblačili zaživela tudi izmenjevalnica oblačil. »S tem smo želeli domačine opozoriti na izmenjevalnico, ki jo štirikrat na leto pripravimo v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled in s katero želimo spodbuditi lepo staro navado, da se lepih, še vedno uporabnih oblačil ne znebimo tako, da jih odvržemo, ampak jih komu podarimo. Obenem tako lahko osvežimo tudi lastno garderobo,« je poudarila Alenka Dujanović.

Kot so opažali ob drugi izvedbi Festivala ponovne uporabe, je ta celo bližji tujcem kot domačinom. »Slovenci se počasi učimo ponovne uporabe, obiskovalci iz tujine pa so tega že vajeni od doma.« Dobro iztočnico za pogovor o ponovni uporabi je predstavljal tudi kviz, v katerem so se lahko obiskovalci preizkusili pri stojnici Ekologov brez meja. »Čeprav se večina že zaveda, da za izdelavo oblačil porabimo ogromno vode, pa jih dejanske številke kljub temu šokirajo,« se posmeje Alenka Dujanović in za primer navede, koliko vode je potrebno za pridelavo enega kilograma bombaža. »To je samo material, ne še proizvod, pa za to porabimo 20 tisoč litrov vode. Številke so res nepredstavljive.« Na festivalu je bilo mogoče najti tudi nakit in druge izdelke iz ponovno uporabljenih in recikliranih materialov ter najrazličnejše predmete iz druge roke, pobrskati po bolšjem sejmu ali na profesionalno čiščenje prinesti najljubše superge.

Tudi dobrodelni

Tekstil in ponovno uporabo pa so znova povezali tudi z dobrodelnostjo. ​Lions Club Bled je pripravil dobrodelni bolšji sejem, Tim Bučar je pekel palačinke in s prostovoljnimi prispevki zbiral sredstva za svoje terapije, na stojnici Društva Hrtji svet Slovenije pa so zbirali odslužene odeje brez polnil za hrte, ki čakajo na posvojitev.