Tržič v časopisnih člankih

Tržič – V decembru bo pod okriljem Društva upokojencev Tržič izšla nova knjiga, ki v ospredje postavlja bogato lokalno zgodovino Tržiča. Avtor knjige Jože Romšak, ki je po zgodnji upokojitvi našel čas in navdih za raziskovanje preteklosti, se je lotil projekta, v katerem je združil obsežno zbirko časopisnih člankov o Tržiču in okolici. Knjigo z naslovom Besede in podobe iz tržiške doline: odlomki iz starih časopisov so nedavno prvič predstavili na jesenskih Besedarijah v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču. Jože Romšak je pojasnil: »Že od nekdaj me je zelo zanimala zgodovina, veliko berem, a prišel sem do spoznanja, da bi bilo bolj modro, če bi začel raziskovati lokalno zgodovino. Na internetu sem našel ogromno zanimivih zapisov, a mnogi starejši ljudje, ki ne obvladajo računalnika, do teh virov ne morejo dostopati.« Romšak se je zato lotil intenzivnega zbiranja, prebiranja izsekov iz časopisov ter njihovega shranjevanja in oblikovanja.

Pozornost jeziku

Pomemben korak k izdaji knjige je bilo sodelovanje s kustosom v Tržiškem muzeju dr. Bojanom Knificem, ki je skupaj z Irmo Lipovec prevzel uredniško vlogo. »Jože je zbral ogromno gradiva, večinoma so bili to časopisni članki, pa tudi odlomki iz knjig in drugih del. Odločili smo se, da se osredotočimo na časopisne članke in ustvarimo zaokroženo celoto,« je pojasnil Knific. Dodal je, da so veliko pozornosti namenili tudi skladnosti vsebine. »Pisci člankov imajo različne sloge pisanja, zato smo vložili ogromno dela v to, da je gradivo tekoče in pregledno, ne pa le nabor izsekov.« Zgodovinska vrednost časopisov je za ekipo, ki je sodelovala pri knjigi, neprecenljiva. »Časopisi poročajo o stvareh, ki so bile v tistem času aktualne, in ti zapisi so zelo dragoceni,« je dejal Knific. Spomnil je, kako hitro lahko pozabimo, kaj se je na primer zgodilo 5. decembra 2005, medtem ko časopis ohranja točen zapis dogodka. Pri pripravi knjige je bila izjemnega pomena tudi jezikovna skrbnost, ki jo je prevzela lektorica Tanja Ahačič. »Ogromno pozornosti smo morali posvetiti jeziku,« je dejala Ahačičeva. »Že v preteklosti so se pojavljali tiskarski škrati, poleg tega so bila nekatera pravopisna pravila drugačna, na primer uporaba pomišljajev in kratic. Vse to je bilo treba urediti in prilagoditi sodobnemu jeziku.« Na izid bo sicer treba še nekoliko počakati, vsebinsko pa je knjiga izredno pestra. V njej denimo najdemo izseke o Radetzkem, železniški progi, sokolih ter drugih osebah in dogodkih, ki so oblikovali tržiško zgodovino.