Tudi v Kranju obdavčujejo cerkve

Kranj – Mestna občina Kranj (MOK) je poleg Postojne in Ilirske Bistrice edina slovenska občina, ki obračunava nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za objekte za versko dejavnost (cerkve), poudarja kranjska mestna svetnica Irena Dolenc (NSi) in poziva k čimprejšnji spremembi občinskega odloka o NUSZ. Kot poudarja, odlok ni ustrezen že zato, ker je bil na njegovi podlagi lani za verske objekte odmerjen NUSZ za tarifno skupino poslovne, storitvene in trgovske dejavnosti, namene javnih služb in storitev. Na podlagi pritožb kranjskih župnij, da delujejo na osnovi dobrodelnosti, in ne pridobitne ali poslovne dejavnosti, so se na kranjski občini naknadno odločili, da verske objekte uvrstijo med tarifno skupino družbene dejavnosti, je pojasnila Dolenčeva. A tudi ta kategorizacija ni ustrezna, je prepričana, v odloku bi morali določiti novo tarifno skupino – dejavnost verskih organizacij. S spremembo odloka pa se mudi, sprejeta mora biti do konca marca, sicer bo finančna uprava letošnje odločbe o plačilu NUSZ znova izdala na podlagi obstoječega odloka, še opozarja.

»Ni ustrezne pravne podlage«

Kranjska občina sicer zaračunava NUSZ za verske objekte na podlagi odločbe ustavnega sodišča s 17. septembra 2020, na podlagi katere je leto kasneje tedanje ministrstvo za okolje in prostor občinam izdalo sistemska priporočila o odmeri NUSZ tudi za verske objekte, kar dotlej ni bila praksa.

V župnijah na območju MOK so nad obračunavanjem NUSZ za sakralne objekte neprijetno presenečeni in razočarani, pravi Andrej Naglič, župnik Župnije Kranj, ki opozarja, da odločba ustavnega sodišča, na katero se sklicuje občina, nima splošnega zakonodajnega učinka, zato trenutno ni pravne podlage, ki bi občinam nalagala dolžnost obračunavanja NUSZ za verske objekte. »Žal pa nekatere občine izkoriščajo nejasnost pravne ureditve tega področja in poskušajo 'na hitro' pridobiti nekaj dodatnega denarja za svoje proračune. Pomenljivo je, da ne Mestna občina Ljubljana ne katera izmed gorenjskih občin ne obračunavata NUSZ za verske objekte. Tega ni počela niti komunistična Jugoslavija niti tega danes ne dela nobena država EU. Izjema je le Finska, ki ima državno protestantsko cerkev, ki se financira iz državnega proračuna in iz tega proračuna prejme tudi sredstva za plačilo davka,« pojasnjuje kranjski župnik.

Župnija Kranj bi morala po prvi izdani odločbi v lanskem letu za NUSZ (za poslovno dejavnost) za sakralne objekte plačati 10.700 evrov, po »popravljeni« odločbi (za družbeno dejavnost) pa 7.300 evrov. »Naj ob tem poudarim, da so nam NUSZ po tarifi za poslovno dejavnost odmerili tudi za prostore župnijske Karitas, torej tudi za dobrodelnost,« poudarja Naglič.

Za samostojno obravnavo verskih objektov

V župnijah predlagajo uvedbo nove tarifne skupine v občinskem odloku o NUSZ, ki bi verske in karitativne objekte obravnavala samostojno in vrednostno podobno, kot so obravnavani kmetijski objekti in objekti za zaščito in reševanje. »Če vzamemo samo primer župnijske cerkve sv. Kancijana v središču starega mestnega jedra Kranja: za njeno ohranitev smo od leta 2000 namenili milijon evrov lastnih sredstev, lokalna skupnost jo za svoje potrebe trži na vseh podobah Kranja, vernikom je preprečen dostop z avtom do nje, pridobitnih prihodkov z njo ni mogoče ustvarjati, sedaj pa moramo zanjo še vsako leto plačati več tisoč evrov NUSZ. Namesto da bi MOK podpirala ali vsaj lajšala vzdrževanje te markantne kulturne dediščine splošnega pomena, nam je naložila za njeno ohranjanje še dodatno finančno breme,« razmišlja Naglič.

Kot nam je še zaupal, so se predstavniki kranjskih župnij na to temo s predstavniki občin že sestali, a za zdaj nadaljnje rešitve za umestitev verskih in karitativnih objektov v občinskem odloku še niso dorekli. »Upamo pa, da nam bo to uspelo v naslednjih nekaj tednih,« je poudaril.