Uprizoritev Škofjeloškega pasijona razglašena za dejavnost nacionalnega pomena

Ljubljana, Škofja Loka – Škofjeloški pasijon, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič, velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in izjemen primer ljudskega gledališča. Leta 2008 je bil vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine, leta 2012 razglašen za nesnovno dediščino državnega pomena, leta 2016 pa uvrščen na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, so spomnili na ministrstvu za kulturo.

Ministrstvo za kulturo bo tako z Občino Škofja Loka sklenilo pogodbo o sofinanciranju delovanja Zavoda 973 in obsegu obveznosti občine. Kot zapisano, bodo za delovanje zavoda zagotovili 40.000 evrov dodatnih sredstev.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob tem poudarila, da je Škofjeloški pasijon umetniško, jezikovno in skupnostno dejanje, ki že tri stoletja povezuje ljudi. »S tem podpiramo razvoj in ohranjanje neprecenljive nesnovne dediščine. V letu, ko se pripravljamo na počastitev 300-letnice pasijona, želimo ustvarjalcem in lokalni skupnosti zagotoviti trdno podporo države pri pripravi tako zahtevnega in dragocenega projekta. Po zadnji izvedbi leta 2015 bo Škofjeloški pasijon ponovno uprizorjen spomladi prihodnje leto, ob obletnici nastanka in prvič po vpisu na Unescov seznam,« so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.

Novica, da bodo na ministrstvu podprli Zavod 973 in izvedbo Škofjeloškega pasijona, je razveselila tudi direktorico zavoda Jano Fojkar. »To je še dodatna motivacija za naše delo, za delo vseh naših prostovoljk in prostovoljcev, predvsem pa nam je v ponos, da ministrstvo projekt prepoznava kot projekt izjemnega pomena za državo,« je poudarila.