Uredili bodo arheološki park

Poljane – V veliki dvorani Hiše kulture v Poljanah so v torek pripravili predstavitev projekta sanacije arheološkega najdišča sv. Martin v središču naselja, ki bo novo podobo dobilo v roku enega leta. Po predstavljenih načrtih bodo uredili arheološki muzej na prostem, ki jih je v Sloveniji po besedah pristojne konservatorke zavoda za varstvo kulturne dediščine Mije Topličanec že nekaj, a v tem delu Slovenije bo to prvi tovrstni arheološki park. Naložba bo po podatkih občine vredna okrog 1,4 milijona evrov, pri čemer bodo sredstva zagotovili v okviru obnove po poplavah v avgustu 2023.

Najdišče zalila voda

Poplave pred dvema letoma so namreč močno prizadele tudi arheološko najdišče sv. Martin, ki je bilo v celoti zalito z vodo. Kot so pojasnili na občini, so takoj po poplavah izvedli interventno čiščenje naplavljenega mulja, zdaj pa je že potrjen tudi projekt trajne sanacije najdišča. To bodo izvedli na način, ki bo preprečeval podobne vdore vode na območje najdišča, so še razložili na občini. Sanacijski projekt so pripravljali v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Mija Topličanec je razložila, da so prva izkopavanja na tem območju opravili že ob gradnji prve etape gorenjske panoramske ceste v letu 2008, ko so naleteli na sledove romanske apside ter ostanke gotske in baročne cerkve. »Najstarejša romanska cerkev se je zelo slabo ohranila, ker se je na tem mestu še dvakrat gradilo,« je poudarila in dodala, da so se bolje ohranili ostanki gotske cerkve, ki so jo kasneje delno porušili in na njenih ruševinah zgradili novo cerkev. Med najbolje ohranjenimi najdbami je navedla relikvarij iz leta 1710. Nove arheološke raziskave so na tem območju izvedli ob začetku urejanja vaškega jedra Poljan pred petimi leti, vodila jih je arheologinja Mija Ogrin, je pojasnil župan Milan Čadež. Takrat so raziskali še 763 grobov v okolici ostankov cerkva, že prej pa so raziskali 169 grobov, v katerih so odkrili številne najdbe, ki jih ta čas hrani Loški muzej Škofja Loka, a bi jih bilo treba po mnenju Mije Topličanec po ureditvi arheološkega parka vrniti na mesto, od koder izhajajo.

Namesto muzeja prostor, ki »živi«

Načrtovane aktivnosti za ohranitev in predstavitev arheološke dediščine na tem območju je predstavil Uroš Babnik, ki je izdelal sanacijski projekt. »Izhodišče nam je predstavljala zasnova stare baročne cerkve, ki je imela zelo jasno obliko, ki se vidi še danes,« je pojasnil in dodal, da so vse najdbe v notranjosti pustili nedotaknjene. Novo stopnišče bo vodilo najprej do prve razgledne ploščadi in se počasi spuščalo do najstarejšega dela, kripte. »Naša želja je bila, da prostor 'živi', da ni zgolj muzej, zato smo zasnovali večnamensko streho, ki lahko deluje kot tribuna. Na tem prostoru bi se tako lahko odvijali različni dogodki.« Župan je ob tem še dodal, da bo projekt sanacije, ki so ga pripravili s posluhom do tega dragocenega prostora, omogočil ustrezno zaščito dediščine in njeno predstavitev širši javnosti, kar bo prispevalo k večjemu zavedanju o kulturni identiteti Poljan.