Urediti želijo ostanke cerkve

Žiri – »Upam, da se je megla, ki je zagrinjala nekdanjo župno cerkev, s to knjigo vsaj malo razkadila in se bo zdaj lažje odločiti, kako bi vrnili dostojanstvo ostankom cerkve in prostoru, kjer so desetine generacij Žirovcev doživele svoje življenjske mejnike,« poudarja Alojz Demšar, avtor knjige o nekdanji župni cerkvi v Žireh, ki sodi v sklop prizadevanj za ureditev njenih ostankov. Cerkev namreč ni popolnoma izginila, saj so se ohranili zidovi prezbiterija, ki so zaščiteni z ostrešjem. Od leta 2021 na tem območju potekajo raziskave, ki bodo osnova za nadaljnje urejanje ostankov cerkve.

Prva cerkev v trinajstem stoletju

Kot navaja Demšar, je bila prva cerkev v Žireh verjetno zgrajena po freisinški kolonizaciji žirovskega ozemlja v 13. stoletju kot podružnica pražupnije v Stari Loki. »Po ustanovitvi vikariata in nato župnije v Žireh je še v srednjem veku, torej pred letom 1500, postala župnijska cerkev prostrane žirovske župnije.« Ta cerkev po Demšarjevih besedah še ni imela zvonika, ki so ga dozidali konec 15. oziroma v začetku 16. stoletja, ko se je v teh krajih začelo močno naselitveno gibanje.

Na koncu 16. stoletja in v prvi polovici 17. stoletja so na mestu prejšnje cerkve, ki je postala premajhna, zgradili novo cerkev in dvignili zvonik. »Glavni cerkveni prostor je imel na začetku raven strop, ki so ga z oboki nadomestili v začetku 18. stoletja.« V začetku 19. stoletja so zvonik opremili z baročno streho in cerkvi dodali pevski kor. Oltarje v cerkvi prvič omenjajo leta 1704. »Glavni je bil posvečen zavetniku cerkve sv. Martinu, stranski oltarji pa sv. Andreju, apostolu, Blaženi Devici Mariji in sv. Štefanu, prvemu mučencu.«

Za cerkev se je zavzel tudi Plečnik

Omenjeno cerkev, je razložil Demšar, so stoletja prezidavali in dozidavali, leta 1906 pa so začeli graditi sedanjo žirovsko cerkev, ki so jo posvetili leta 1912. »Stara cerkev je med gradnjo nove hitro propadala. Poleti 1910 so cerkev zaprli, ker je postala nevarna za obiskovalce.« Sledila so prizadevanja za njeno ohranitev, med drugim se je za to na Dunaju leta 1913 zavzel celo arhitekt Jože Plečnik, je razkril Demšar. Tako sta cerkev obiskala in opisala konservatorja Ivan Franke in Franc Stele. Ta prizadevanja je prekinila prva svetovna vojna. »Po vojni se je žirovska župnija pogreznila v dolgove in je leta 1926 za nizko ceno prodala staro cerkev in opuščeno pokopališče,« je razložil Demšar in dodal, da so v cerkvi uredili parno žago, ki je kmalu propadla, upniki pa so cerkev in pokopališče prodali. Zidove cerkvene ladje so podrli, na njenem mestu pa so v tridesetih letih 20. stoletja uredili vrtove. »Vsem, ki so takrat v bližini gradili, je stara cerkev služila kot kamnolom ...« Tako so se od nekdanje cerkve ohranili le zidovi prezbiterija.

Po Demšarjevih besedah so se prizadevanja za ureditev ostankov cerkvene zgradbe in okolice začela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja s ponatisom Steletovega članka o cerkvi v Žirovskem občasniku leta 1982 ter člankom Mihe Nagliča o uničenju cerkve in potrebi po njeni ureditvi leta 1987. V zadnjih letih so opravili georadarsko preiskavo terena in arheološke raziskave, obenem so poskrbeli za odkup sosednje parcele in pripravo načrtov ureditve po smernicah zavoda za varstvo kulturne dediščine, je še pojasnil Demšar.