V Borštnikovi hiši se dogaja

Cerklje – Pretekli mesec, 23. septembra, je minilo 105 let od smrti Ignacija Borštnika, dramskega umetnika, ki je položil temelje slovenskemu poklicnemu gledališču in novi smeri (realistični in naturalistični) v Zagrebu. Ustvaril je več kot štiristo vlog, ponosno pove Dane Novak, skrbnik hiše, v kateri se je na prvi julijski dan leta 1858 rodil Nace, kot so v mladih letih imenovali znamenitega Cerkljana. Družina Novak si s postopnim obnavljanjem hiše, razstavo o življenju in delu Ignacija Borštnika, dnevi odprtih vrat in vodenimi ogledi domačije ter različnimi dogodki prizadeva, da ne bi tonilo v pozabo, kje je odraščal daljni sorodnik in kakšno vlogo je odigral v zgodovini gledališča. »Zame je največje plačilo, da je hiša taka, kot je bila v preteklosti, da se ohranja dediščina in domačija služi sedanjemu namenu ter da so obiskovalci zadovoljni.«

In ob nedavni trgatvi Nacetove trte, potomke znamenite trte z mariborskega Lenta, na vrtu Borštnikove domačije posajene pred šestimi leti, res ni manjkalo dobre volje, kljub temu da je bila letina skromna. »Malo je zagodla bolezen, nekaj grozdja so pozobale živalce, pa tudi sicer vinarji po vsej državi pravijo, da je pridelek slabši,« je pojasnil Dane Novak v družbi skrbnika Nacetove trte Ivana Kropivnika, predstavnikov Društva ljubiteljev potomk stare trte Mladovita iz Dornberka in drugih gostov. Skupaj z Nadjo Žura je na slavnostnem dogodku spomnil, da je Borštnik pisal tudi pesmi. Dobro vzdušje so stopnjevali še cerkljanski Gavnarji, Trio Šubic, vonj po domačih dobrotah in povabilo v prenovljeno klet.

Borštnikova klet

Borštnikova rojstna hiša – stara je več kot dvesto let – je v celoti podkletena. »V preteklosti je bila v kleti shramba, predvsem za kmetijske pridelke, znano je, da so se voščenke ohranile do pozne pomladi, ker sta bili temperatura in vlaga ravno pravšnji. Zadnja desetletja je bila neuporabna, zdaj, ko smo jo očistili in uredili, pa bodo v kleti lahko potekali dogodki in druženja.« Večji del prenove je Dane Novak opravil sam, med drugim tudi tal, pri čemer je uporabil odslužene strešnike. »Kdor visoko leta, nizko pade,« se je hudomušno nasmehnil, ko se je pogled ustavil na barvitem podu. V manjšem prostoru, kjer obiskovalci lahko posedijo za mizami, je na strop namestil brano, orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje, ki je tako postalo lestenec. V večjem, osrednjem prostoru je dobil mesto lojtrnik, ki se lahko spremeni v mizo, kot se je ob odprtju Borštnikove kleti. Oprema v kleti poleg kmečke tradicije poudarja ukvarjanje s kovaštvom na domačiji sredi Cerkelj in Borštnikovo ustvarjanje, eden izmed kotičkov v osrednjem prostoru pa je posvečen tudi vinski trti.

Drugo Borštnikovanje

V času trgatve je potekal tudi neodvisni gledališki festival Borštnikovanje, ki je zaživel lani, z željo povezati dediščino, entuziazem družine Novak in soustvarjalcev festivala ter potencial kulturnega turizma v Cerkljah. V letošnji ediciji se je osredotočil na avtorske projekte; na Borštnikovi domačiji je bila zadnji dan na ogled predstava Mojce Pačnik, tudi idejne vodje festivala, Na Obisk k Nacetu 2.