V Kamniku so sprejeli druge spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta. Fotografija je simbolična. / Foto: Aleš Senožetnik

V Kamniku so sprejeli druge spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta. Fotografija je simbolična. / Foto: Aleš Senožetnik

V Kamniku nov občinski prostorski načrt

Kamniški občinski svetniki so na zadnji seji tudi v drugem branju potrdili druge spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta.

Kamnik – Temeljni prostorski akt so v Kamniku sprejeli leta 2015, nato pa so konec leta 2017 potrdili tudi že prve spremembe in dopolnitve. Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta številka 3, ki so bile sprejete leta 2021, so se nanašale le na širitev namenske rabe območja kamnoloma družbe Calcit, že v začetku leta 2018 pa je občina objavila javni poziv k oddaji pobud za druge spremembe in dopolnitve osnovnega načrta, nato pa je bil aprila istega leta objavljen sklep o začetku postopka. Po šestih letih in pol od takrat so bile spremembe in dopolnitve vendarle sprejete na seji občinskega sveta prejšnji teden.

O tem, kako zahteven je postopek, govori dejstvo, da do danes 23 slovenskih občin, med katerimi so tudi mestne, še nima sprejetega osnovnega prostorskega akta.

O tem, kako dolgotrajen je postopek spreminjanja tovrstnih aktov, je povedala vodja oddelka za urejanje prostora na občinski upravi dr. Marija Tadeja Ježek. Osnutek odloka je bil pripravljen decembra 2019, javna razgrnitev pa je sledila poleti 2022. »Predlog je bil 14. junija 2023 posredovan nosilcem urejanja prostora, za pridobitev drugih, t. i. končnih mnenj. Ne glede na izrecno zakonsko določbo glede roka za izdajo mnenj, ki znašajo 30 dni, so bila vsa potrebna pozitivna mnenja pridobljena šele avgusta letos,« je pojasnila Ježkova. Poleg sprememb zakonodaje in postopkov je proces spreminjanja občinskega prostorskega načrta zaznamovala tudi epidemija.

V postopku tretjih sprememb so sicer v Kamniku obravnavali 367 pobud za spremembo namenske rabe prostora, državni mnenjedajalci pa so izdali 218 pozitivnih in 147 negativnih mnenj. »Ljudje si večkrat želijo zazidljivih zemljišč tudi na tistih območjih, ki jih ministrstva ne dopustijo, bodisi ker gre za zaščitena ali varovana območja ali pa tudi zaradi poplavne varnosti,« je povedala Ježkova, ki je dodala še, da so se na občinski upravi trudili, da bi ugodili čim več pobudam, a končno besedo imajo seveda državni mnenjedajalci. Večina zavrnjenih pobud je dobila po več negativnih mnenj. Nova priložnost bo pri naslednjih spremembah, ki jih je že napovedal župan Matej Slapar.