V Podbrezjah pustil neizbrisen pečat

Podbrezje – Janez Rihar se je rodil 23. avgusta 1942 na Pristavi v župniji Polhov Gradec v družini s petimi otroki, v težkih časih druge svetovne vojne. Njegova pot v duhovništvo se je začela s spodbudo župnika Gregorja Andolška, ki ga je usmeril v malo semenišče v Pazinu. Tam se je poleg duhovnega poklica v njem utrdila tudi močna narodna zavest.

Mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1966 v Ljubljani. Svojo duhovniško pot je začel v ljubljanskih župnijah Polje, Moste in Fužine, nadaljeval pa v Podbrezjah, kjer je od leta 2002 do 2015 služboval kot župnik. Poleg pastoralnega dela je bil tudi ravnatelj Katoliškega središča Slovencev po svetu, ki se je kasneje preimenovalo v Rafaelovo družbo. Kot njen dolgoletni voditelj je imel ključno vlogo pri ohranjanju povezanosti slovenskih zdomcev in izseljencev.

Velike zasluge tudi v Podbrezjah

V župniji Podbrezje je Janez Rihar pustil neizbrisen pečat. V pol leta po prihodu je poskrbel za centralno ogrevanje cerkve, zaščitil njeno ostrešje, prenovil vse oltarje in spomenike ter vodil beljenje notranjosti cerkve. Bil je tudi pobudnik prenove kapelic križevega pota in novogradnje Pirčevega doma. Kot je pojasnila predsednica društva Daca Perne, je večkrat rekel: »Jaz dam idejo, vi pa odejo.« Njegova vloga pri kulturnem življenju kraja je bila neprecenljiva. Bil je dolgoletni član izvršnega odbora Kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer je deloval kot motivator in organizator. Za svoje delo je leta 2016 prejel spominsko priznanje Občine Naklo, leto kasneje pa Ehrlichovo priznanje in medaljo.

Dogodek sta poleg članov KD Tabor Podbrezje sooblikovala tudi glasbenika David Jagodic in Matevž Jekovec, udeležili pa so se ga tudi sorodniki pokojnega župnika in njegovi sobratje v poklicu. Spomine na strica je obujala tudi njegova nečakinja Andreja Rihar. Poudarila je stričevo ljubezen do petja, družinskih srečanj in njegov prispevek k oblikovanju povezanih družinskih vezi. »Zelo značilna stvar so bili tudi obiski. Z njim so v družino prihajali njegovi znanci in prijatelji in to je res nepozaben spomin na ure petja, druženja in pogovorov. Mislim, da ni mogoče izmeriti tega, kako nas je to kot družino obogatilo,« je povedala in delila tudi družinski spomin na to, kako sta se njena oče in mati na poročno potovanje odpravila na Triglav, Janez Rihar pa ju je spremljal kot vodič. »Če jima je bilo to všeč ali ne, pa vesta le onadva,« je povedala.