Praktično izobraževanje za kuharsko in prehransko osebje je ponudilo tri delavnice in prav vse so bile dobro obiskane. Na fotografiji je Uroš Štefelin iz Hiše Linhart, ki je imel delavnico s temo Trajnostni »junk food« iz viškov hrane v šolski kuhinji. / Foto: Alenka Brun
V Radovljici o prihodnosti šolske prehrane
Skupina organizacij je z več slovenskimi kuharskimi mojstri in predavatelji v Radovljici organizirala izobraževalni dogodek in okroglo mizo za kuharsko in prehransko osebje v javnih zavodih. Slogan dogodka je bil Šolska kuhinja je učilnica zdrave, trajnostne in samooskrbne Slovenije.
Radovljica – To je bil prvi tak strokovno-izobraževalni dogodek v Sloveniji, ki je ključnega pomena pri obstoju in kvaliteti organizirane prehrane v javnih zavodih vzgoje in izobraževanja. Organizirali so ga Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj v sodelovanju z Urošem Štefelinom in Hišo Linhart, Srednješolskim izobraževalnim centrom Radovljica ter Gostilno Slovenija. Podporo mu je namenilo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kuharsko osebje ima ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne in zdrave prehrane otrok v javnih zavodih vzgoje in izobraževanja, a se že več let srečuje s številnimi težavami – od pomanjkanja kadra do nizke družbene prepoznavnosti in pomanjkanja sistemskega izobraževanja.
Uvodni del v Radovljiški graščini je odprla Marcela Klofutar iz radovljiške Hiše Linhart, ki je poudarila, da so kuharji v javnih zavodih ključni sooblikovalci zdravih prehranskih navad otrok. »Imajo tudi izobraževalno vlogo – so pravzaprav srce šole,« je dejala med drugim ter poudarila, da je šolski kuhar veliko pomembnejši, kot se mu pogosto pripisuje.
K mikrofonu je nato povabila župana Radovljice Cirila Globočnika, ki ni skrival navdušenja nad številno udeležbo na dogodku. Omenil je tudi primere dobrih praks v občini, med njimi vrt pri OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica z oznako Demeter in projekt Semenjalnice – hranilnice avtohtonih semen v Lescah. Izrazil je tudi željo, da tokratni dogodek postane tradicionalen.
V imenu organizatorjev je prisotne pozdravil tudi Uroš Brankovič, direktor Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Blaženka Jakopič, čebelarka in apiterapevtka, je kot predstavnica Čebelarskega centra Gorenjske v Lescah spregovorila o različnih vrstah medu, predstavila ekološki med in razložila, kaj tak način čebelarjenja pomeni. Poudarila je, da imamo v Sloveniji izjemno kakovosten med, česar se pogosto premalo zavedamo. Dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete v Ljubljani pa je prisotnim predstavila raziskavo o javnem naročanju živil na primeru 157 slovenskih osnovnih šol, projekt Šolski krožnik – dober zame in za planet, ki je med drugim pokazal, da je treba spremembe v šolski prehrani uvajati postopno. Pri tem so pomembni tako videz kot tekstura in tudi način postrežbe hrane.
Sledila je okrogla miza o pomenu in položaju kuharskega osebja ter prihodnosti trajnostne prehrane v javnih zavodih, ki jo je povezoval Uroš Brankovič, na njej pa so sodelovali kuharski mojster Uroš Štefelin iz Hiše Linhart, ravnatelj OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Stanko Čerpnjak, dr. Ana Frelih Larsen z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in že omenjena dr. Mojca Korošec.
Drugi, praktični del dogodka pa je gostil Srednješolski izobraževani center Radovljica. Dijaki so pripravili tudi pogostitev za udeležence z grižljaji in napitki iz lokalnih, ekoloških sestavin ter navdušili. Tu so izpeljali tri delavnice: Mojca Trnovec (Gostilna Mihovec) je imela delavnico na temo lokalnih ekoloških pridelkov – z njive na šolski krožnik, Primož Pintar (Gostišče Tolc) je govoril o tradiciji in sodobni tehnologiji pri pripravi šolskih obrokov, tema Uroša Štefelina (Hiša Linhart) je bila trajnostni »junk food« iz viškov hrane v šolski kuhinji.
Kar zgoščeno dogajanje pa so zaključili s predavanjem dr. Sanele Peresciutti (Klinični oddelek za gastroenterologijo UKC Ljubljana) o moči odnosov v šolski prehrani.
