Zgornja Radovna – V Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) v sklopu projekta Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ (Life for seeds) skrbijo za dva grbinasta travnika v Zgornji Radovni v skupni površini 3,5 hektara. Projekt, v katerem je vodilni partner Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, zavod pa sodeluje kot projektni partner, se je začel septembra leta 2021 in naj bi se zaključil konec leta 2026.
Ena od nalog projekta je obnovitev suhih travnikov s kukavičevkami, ki se bodisi zaraščajo ali intenzificirajo. Taki travniki so na območju Julijskih Alp pogosto grbinasti. »Zaradi lažjega vzdrževanja so se ti travniki v preteklosti izravnali. Tisti redki, ki še ostajajo grbinasti, se zaradi opuščanja košnje zaraščajo. JZ TNP je v sklopu projekta dolgoročno najel dva travnika v Radovni za ohranitev tega pomembnega habitatnega tipa,« je dejala Tanja Menegalija z oddelka za varstvo narave v JZ TNP.
Kot so pojasnili na zavodu, so grbinasti travniki svoje ime dobili po grbinah, ki jih je za seboj pustil ledenik. Nastali so iz najbolj finega ledeniškega materiala, ki ga je voda skupaj s kemičnimi procesi počasi oblikovala v grbine. Te so visoke okoli en meter in široke do tri metre. Posebnost grbinastih travnikov pa ni samo njihov videz, pač pa tudi pestrost rastlinskih in živalskih vrst, ki na njih uspevajo in živijo. »Ko smo na tem travniku opravljali botanične popise, smo popisali kar okoli 120 rastlinskih vrst, kar je zelo veliko,« je poudarila Tanja Menegalija.
Košnja zahtevno opravilo
Košnja travnika z grbinami in dolinami je po navedbah zavoda zahtevno opravilo, četudi se ga lotiš s sodobnimi pripomočki. Pri tem so njihovim sodelavcem pomagali študenti in dijaki, ki so v zavodu na praksi ali na počitniškem delu, ter študenti biologije, ki so v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije na taboru na Bledu. »Na grbinah je travna ruša bolj pusta, v dolinah pa zelo gosta in jo je treba odkositi z nekaj spretnosti. Včasih so se košnje lotevali s kosami, zdaj pa je v ospredju strojna košnja,« so pojasnili na zavodu.
Za ohranitev kukavičevk je travnik treba kositi enkrat na leto. »Če bi mu pustili prosto rast, bi se zarasel z lesenimi vrstami in zaplata s travami bi se počasi spremenila v gozd. Zato v Javnem zavodu Triglavski narodni park akcijo ponavljamo že nekaj let in jo nameravamo izvajati tudi v prihodnje,« so še dodali.