Nagovor novinarja in publicista Mateja Šurca / Foto: Marjana Ahačič
V spomin žrtvam prve svetovne vojne
V Bohinju so tudi letos pripravili tradicionalno slovesnost, s katero so počastili spomin na žrtve prve svetovne vojne. Na pokopališču v Ukancu je namreč pokopanih skoraj tristo vojakov, ki so, kot je v nagovoru preteklo soboto poudaril župan Bohinja Jože Sodja, umrli v eni najbolj tragičnih vojn v zgodovini človeštva.
Ukanc – Med njimi so vojaki različnih narodnosti – Madžari, Poljaki, Slovaki, Slovenci, Ukrajinci, Rusi in Romuni. V Ukancu so namreč pokopavali padle vojake avstro-ogrske vojske s soške fronte, katere zaledje je med letoma 1915 in 1917 predstavljal tudi Bohinj. Nekaj jih je pokopanih tudi v na pokopališču Rebro nad Bohinjsko Bistrico.
Spominske slovesnosti se vsako leto udeležujejo predstavniki veleposlaništev evropskih držav v Sloveniji. Letos so ob tej priložnosti v Bohinj prišli veleposlaniki Nemčije, Romunije in Slovaške, predstavnika veleposlaništva Poljske in Madžarske pa tudi predstavnika združenja vojaških gornikov Slovenije in območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo.
Častni govornik je bil tokrat novinar in publicist Matej Šurc, ki se je v svojem nagovoru najprej spomnil ameriškega pisatelja, nobelovca Ernesta Hemingwaya, prav tako kot vojaki, pokopani v Ukancu, udeleženca soške fronte. Kmalu po vojni je z mislijo na to obdobje napisal delno avtobiografski roman Zbogom, orožje.
»Vprašajmo se o današnjem pomenu Hemingwayevega poziva Zbogom, orožje. Ob vseh križih na vojaških pokopališčih – tule in drugod – se človek vpraša, koliko nedokončanih življenj, koliko neiztrohnjenih src, koliko neizživetih strasti, koliko poteptanih sanj ... Je bilo vredno? Ne, ni bilo. Če starec umre naravne smrti, se zdi, kot da je varno zapeljal barko v svoj pristan. Če pa mladenič umre nasilne smrti, je to brodolom,« je razmišljal Šurc.
»Še bolj kot prva je druga svetovna vojna razprodala človeške usode. Seveda se nismo nič naučili ... Kakšen Zbogom, orožje! Smo kvečjemu v drugem filmu, ki se mu reče Na svidenje v naslednji vojni. A če so že naše generacije zavozile ta ubogi svet, ohranimo vsaj upanje za mlajše rodove, za naše potomce. Da opustijo prelivanje krvi in se posvetijo prizadevanjem za ohranitev našega planeta,« je nagovor zaključil Šurc.
»Današnje generacije nosimo pomembno odgovornost, da ohranimo spomin na grozote in nesmiselnost trpljenja, ki so ga prinesle vojne,« je poudaril tudi župan Sodja. »Ta mora živeti tudi v naših dejanjih, ki bodo prispevala k bolj pravičnemu, varnemu in mirnemu svetu. Naj bo današnji poklon tudi obljuba prihodnosti brez vojn, prihodnosti, v kateri bo mir temelj vsake države.«