V vzponu nove oblike fašizma

Žiri – Dan spomina v Žireh praznujejo v spomin na 23. oktober 1943, ko je okupator zapustil Žiri. »Od takrat je minilo 82 let, a spomini na vojno so še vedno živi. Mi, ki smo rojeni po vojni, si težko predstavljamo, kaj je vojna, koliko strahu, pomanjkanja in nesreče prinaša,« je poudaril župan Franci Kranjc in dodal, da so se prav v zavedanju tega Žirovci uprli okupatorju, in tako so sredi vojne Žiri kot prvi kraj na Gorenjskem postale svobodno ozemlje. Ob tem je župan spomnil, da smo se Slovenci v drugi svetovni vojni prvič bojevali za svojo zemljo, jezik in boljši jutri, saj so se v prvi svetovni vojni naši predniki bojevali za tuje gospodarje. »Podobno, a v manjšem obsegu, smo leta 1991 občutili tudi vojno za Slovenijo.« Zaradi tega po njegovih besedah danes živimo v svobodni državi in govorimo slovenski jezik. Sklenil je s pozivom po strpnosti in solidarnosti z vsemi, tudi tistimi, ki mislijo drugače. »Vsi si namreč želimo in zaslužimo živeti v miru in svobodi.«

Slavnostna govornika sta bila tokrat dva. Spomenka Hribar je poudarila pomen upora. »Ker smo imeli narodnoosvobodilno borbo, ker so osvobodili svojo deželo, imamo to, kar imamo danes. To bi morali vedeti tudi tisti, ki smo osamosvajali Slovenijo in ustanovili svojo državo – slovenska državnost sloni na narodnoosvobodilni borbi.« Ob tem se je vprašala, kaj bi ostalo od Slovenije, če bi obstale meje iz prve svetovne vojne, ko so Italijani potem, ko so si premislili in zamenjali strani, kot del zmagovite koalicije ob povojni »delitvi plena« dobili tretjino slovenskega ozemlja. Podobno bi se lahko ponovilo po drugi svetovni vojni – Italijani bi postali osvoboditelji, Slovenci pa bi obstali na strani okupatorjev. A ker je partizanska vojska zmagala, smo dobili nazaj ozemlje, ki nam je bilo odvzeto z rapalsko pogodbo. »Če hočeš državo, moraš imeti ozemlje in ljudi,« je poudarila in dodala, da je naša zgodovina dolga in častna. Zato jo boli, da se včasih vedemo preveč hlapčevsko. Meni, da imamo vse razloge, da smo ponosni in samozavestni. Miha Naglič pa se je ozrl še na svet, v katerem živimo danes: »Osemdeset let po zgodovinskem porazu v drugi svetovni vojni je fašizem ponovno v vzponu v novih oblikah, antifašizem pa je v nemilosti in razglašen za levi terorizem. Razumi, kdor more.« Zato meni, da je treba nove oblike fašizma razkrivati in se jim dejavno zoperstavljati.