Vihteli goreče metle

Tržič – V Kulturnem centru Tržič so pred dnevi predstavili praznovanje gregorjevega, praznika luči in ljubezni, ki je v Tržiču globoko zakoreninjeno v lokalno kulturo. Letošnje praznovanje je osredotočeno na tržiške rokodelce in starodavno tradicijo vihtenja gorečih metel, ki simbolično prinaša svetlobo v pomlad. Na predstavitvi je Občina Tržič skupaj s Tržiškim muzejem in Vrtcem Tržič ter še drugimi sodelujočimi osvetlila izvor in pomen gregorjevega ter razkrili program prireditve. Ta bo vrhunec dosegla 11. marca z bogatim kulturnim dogajanjem, sprevodom in spuščanjem gregorčkov v Tržiško Bistrico. V okviru spremljevalnih dogodkov prireditve Vuč u vodo bodo organizirani tudi razstava, delavnice in tržnica lokalnih obrtnikov.

Tržičani imajo gregorjevo res radi

»V Tržiču vedno znova iščemo možnosti, kako povezati tradicijo s sodobnostjo. Po eni strani si želimo ohranjati šego spuščanja gregorčkov v starih okvirih, po drugi strani pa vedno dodajamo nove vsebine. Ampak zdi se nam pomembno, da se te nove vsebine naslanjajo na našo lokalno dediščino. Tako letos otroci prav vseh enot Vrtca Tržič skupaj s svojimi strokovnimi delavci in tudi s starši ustvarjajo gregorčke, ki bodo predstavljali zelo različne tržiške rokodelce. Poleg čevljarjev so bili v Tržiču kovači, mizarji, usnjarji, barvarji in še mnogi drugi. Ustvarjajo tudi v tržiških šolah in drugje, lahko rečem, da imamo Tržičani gregorjevo res radi. In letos bodo ponovno vihteli goreče metle. Poročila o tem imamo le v Tržiču in na to smo res ponosni. Toliko bolj zato, ker je bilo vihtenje očitno povezano z nekdanjimi obrednimi dejanji – z magijo – ljudje so namreč z vrtenjem ognja v obliki krogov in osmic želeli obvarovati prostor pred zlimi duhovi. Osmica simbolizira križ, krogi večnost – to so simboli, ki se nezavedno ohranjajo tisočletja,« je povedal dr. Bojan Knific, etnolog, sodelavec Tržiškega muzeja.

Vaški mladeniči bodo privlekli »vomnsk poh«

Že prvega marca pa bodo iz Loma pod Storžičem v Tržič vaški mladeniči privlekli »vomnsk poh«, običaj bodo v okviru pustovanja v Tržiču priredili tudi letos. Na nedavni predstavitvi je dr. Bojan Knific povedal nekaj o tej tradicionalni šegi, katere začetki segajo v leto 1927. »Vomnsk poh« se vleče vedno takrat, kadar se od božiča do pusta nobena od deklet ni poročila. Smreka predstavlja kosmatega ženina, v posmeh vsem dekletom, ki niso uspela najti ženina. »Prve podatke o vleki ploha v Lomu imamo res iz leta 1927, korenine šege pa so nedvomno starejše. Morda ne tako stare kot spuščanje luči po vodi, ampak gotovo segajo več stoletij nazaj. O njej je pisal Valvasor, iz poznejših obdobij imamo podatke domala iz celega slovenskega etničnega ozemlja, danes živi predvsem na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem. Vleka ploha je vpisana tudi v Register nesnovne kulturne dediščine, s tem je s strani države prepoznana kot stvar, ki je res vredna trajnega ohranjanja. 'Vomnsk poh', kakor v Lomu imenujejo vleko ploha, pa ima sploh posebno tradicijo. Da se je ohranjala in da je tudi zgledno popisana, ima velike zasluge domačin Janez Slapar - Temšak. V Lomu še vedno velja, da ploh vlečejo, če v vasi ni bilo poroke, sodelujejo neporočeni fantje, smreko dan prej podrejo in jo potem do vleke 'vahtajo', da je kdo ne prežaga na pol …, ohranjajo še številne druge lokalne navade, ki dajejo dogodku poseben čar.«