Vrtci nosijo imena pogumnih partizank

Jesenice – Angelca Ocepek, Julka Pibernik, Cilka Zupančič, Frančiška Ambrožič, Ivanka Krničar – to so pogumne ženske, ki so sodelovale v narodnoosvobodilnem boju in zaznamovale različna področja družbenega življenja. Po njih nosijo imena enote Vrtca Jesenice. Da bi ohranili spomin na njihove dosežke, so pred kratkim pred vse enote vrtca namestili informativne table, na katerih so predstavljene njihove življenjske poti ter zgodovina vrtca. Besedilo je prevedeno v angleščino in dostopno prek QR kode. Za projekt je poskrbela Občina Jesenice v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice in Vrtcem Jesenice.

Kot so pojasnili na Občini Jesenice, s tablami želijo ohraniti spomin na dosežke omenjenih žensk ter prenašati vrednote poguma, solidarnosti in enakopravnosti na prihodnje generacije.

Pet pogumnih partizank

Vrtec na Koroški Beli nosi ime po Cilki Zupančič (4. 11. 1919 – 30. 12. 1944). Bila je partizanska aktivistka, ki je mladost preživela na Koroški Beli. Partizanom se je pridružila 12. aprila 1944, takrat je dobila tudi partizansko ime Sonja. Konec leta 1944 je bila ubita v zasedi v bližini Doma pod Golico.

Obe enoti vrtca na Plavžu nosita ime po Angelci Ocepek (3. 9. 1912 – 1. 6. 1959). Rodila se je v Vevčah pri Ljubljani. Prizadevala si je za delavske pravice in žensko enakopravnost ter sodelovala na študentskih demonstracijah. Julija 1943 se je pridružila partizanskemu gibanju, kjer je postala tudi prva predsednica Slovenske protifašistične ženske zveze. Po vojni je bila tudi predsednica Zveze ženskih društev Slovenije in predsednica Protifašistične fronte žensk (AFŽ). Mnogi se je najbolj spominjajo po prizadevanjih za ustanovitev vrtcev ter šolskih in tovarniških kuhinj.

Vrtec na Tomšičevi 3 nosi ime po Julki Pibernik (9. 7. 1905 – 14. 2. 1942). Rodila se je na Slovenskem Javorniku. Leta 1934 je bila sprejeta v komunistično partijo, kjer ji je bilo dodeljeno ilegalno ime Frida. Pomagala je stavkajočim, zbirala žene pred tovarno, da so onemogočale stavkokaze, intervencije orožništva in policije. Leta 1941 so družino izgnali v Srbijo, kjer sta se z možem Albinom pridružila partizanskemu gibanju. V letu 1941 je bila z družino soudeležena tudi pri Igmanskem maršu, ki je bil za njeno življenje žal usoden.

Vrtec na Hrušici se imenuje po Frančiški Ambrožič (21. 1. 1881 – 6. 2. 1956), ki jo je življenjska pot popeljala iz Bohinjske Bistrice na Jesenice. Z možem sta imela enajst otrok, bili so tipična delavska družina. Julija 1942 so bili vsi člani družine Ambrožič zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim bojem aretirani s strani okupatorjev. Frančiško so skupaj s snaho in hčerko odpeljali v taborišče Ravensbrück. Po vojni se je aktivno vključila v obnovo domovine.

Dislocirani oddelek Vrtca Jesenice na Blejski Dobravi pa se imenuje po Ivanki Krničar (14. 7. 1924 – 6. 11. 1944). Od začetka vojne dalje je bila kot mladinska aktivistka vključena v ilegalno delo z aktivisti, kurirji in partizani. Bila je del ilegalne trojke, ki je obveščala partizane o premikih nemške vojske, zbirala sanitetni material, hrano, cigarete, pomembne podatke, raznašala partizanske letake in pomagala pri sestankih v ilegali. Spomladi leta 1944 se je pridružila partizanskemu gibanju. Novembra 1944 so jo v Javorniškem Rovtu Nemci ranili ter zajeli. Ko so izvedeli, da je partizanka, so jo ustrelili. Takrat je bila stara komaj dvajset let.