Z javnim prevozom v gore

Bohinjska Bistrica – Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin je ime projekta, s katerim ob podpori Eko sklada in ministrstva za okolje, podnebje in energijo Planinska zveza Slovenije in CIPRA Slovenija spodbujata k večji uporabi javnih oblik prevoznih sredstev za obisk gora.

V četrtek so tako že izpeljali novinarski planinski pohod k Orožnovi koči na planini za Liscem pod Črno prstjo. Lokacija ni bila izbrana naključno, saj oskrbnik Franci Beguš z desetodstotnim popustom na hrano, pijačo in prenočitev nagradi obiskovalce, ki za obisk koče uporabijo javni prevoz najmanj iz Lesc, z Jesenic ali iz Podbrda do Bohinjske Bistrice. Z rednim avtobusom so se udeleženci podali iz Ljubljane oz. z vlakom z Jesenic, nato pa s turističnim kombijem iz Bohinjske Bistrice do Raven, od koder je številna posadka grizla kolena do planinske koče pod Črno prstjo. Cilj so dosegli po dveh urah vožnje in dveh urah hoje.

»Namen projekta je s promocijskimi aktivnostmi in predstavitvijo obstoječih alternativ s spodbujanjem uporabe JPP do začetka planinskih izletov v dolini prispevati k zmanjševanju obremenitev okolja,« je dejal strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.

Izzivi, a ponudba vendarle boljša

Obe organizaciji že vrsto leto opozarjata na to problematiko. Kot je povedal podpredsednik planinske zveze Martin Šolar, 86 odstotkov Slovencev za potovanje v prostem času uporabi avtomobil, poleg tega tudi večina tujih turistov k nam prihaja z avtom. »Tako so v glavni turistični sezoni v poletnem času prizori pretirane množice motornih vozil na alpskih cestah, v turističnih krajih, na končnih parkirnih mestih v alpskih dolinah in drugih območjih naravnih danosti in lepot,« pravi Šolar, ki sicer opozarja, da ima tudi javni potniški promet pri nas še veliko pomanjkljivosti, a se je po 1. juliju letos ponudba medkrajevnega avtobusnega prometa vendarle izboljšala tudi v času počitnic in ob koncih tedna, s čimer so boljše možnosti tudi za uporabo tovrstnih oblik prevoza za pot v gore. Hkrati pa v gorskih območjih v poletnem času organizirajo tudi dodatne prevoze do izhodišč.

»Javni prevoz nudi varen, udoben in ugoden transport do mnogih izhodišč. Vožnja z javnim potniškim prometom je manj stresna, uporabniki so lahko bolj sproščeni, začetek in konec ture sta lahko na drugi lokaciji, hkrati pa je tudi stroškovno dostopna, posebno ob koncih tedna in praznikih, ko velja 75-odstotni popust na vožnjo z avtobusom ali vlakom,« je prednosti javnega prevoza strnila Katarina Žemlja, namestnica direktorice CIPRA Slovenija. Med izzivi pa je poudarila frekvenco voženj potniškega prometa, ki bi morala biti dovolj velika tako za uporabo pri vsakdanjih opravkih kot prostočasnih dejavnostih. Težaven utegne biti čas potovanja, ki se dodatno podaljša s prestopi, poleg tega bi po besedah Katarine Žemlja medkrajevne linije morale imeti zgodnejše odhode, primernejše za izlete v hribe. »Zelo velik izziv predstavlja tudi dostopnost do informacij o alternativnih možnostih prihoda osebnemu avtomobilu, saj je v Sloveniji več ponudnikov, vozni redi med seboj niso usklajeni, prav tako niso integrirane tudi vozovnice,« je še dodala.

Bohinj primer dobre prakse

Eden najboljših primerov trajnostne mobilnosti v gorskih območjih pri nas je občina Bohinj. Kot je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe, že desetletje nadgrajujejo možnosti za mobilnost brez lastnega motornega vozila. »Poleg prometnega načrtovanja, posledičnega izvajanja ukrepov in vlaganja v infrastrukturo, ki krepi tako imenovano intermodalnost, je ključnega pomena tudi spreminjanje navad ljudi. To je najbrž najtežji izziv, ko govorimo o umirjanju prometa v tem občutljivem območju,« je o izzivih spregovoril Langus.

Planinska zveza v prihodnje načrtuje tudi urejanje začetkov planinskih poti s postajališči javnega potniškega prometa, skupaj z Geografskim inštitutom Antona Melika pa so že lani zasnovali zbirko nizkoogljičnih izletov po Sloveniji in pripravili spletno aplikacijo V hribe z javnim prevozom, v kateri je predstavljenih štirideset planinskih izletov, dostopnih z javnim prevozom. Njihov potek je umeščen tudi v informacijski sistem maPZS.