Nova vila ohranja identiteto stare, tudi zato je v črni barvi, v notranjosti pa daje občutek lovske rezidence. / Foto: Marjana Ahačič

Nova vila ohranja identiteto stare, tudi zato je v črni barvi, v notranjosti pa daje občutek lovske rezidence. / Foto: Marjana Ahačič

Z novo Vilo Muhr Bohinju vrnili stari blišč

V začetku tedna je v Bohinju, v neposredni bližini Bohinjskega jezera, tudi uradno vrata odprla Vila Muhr. Na mestu nekdanje porušene vile, tik pod Hotelom Bohinj, jo je zgradila družba Alpinia, ki upravlja bohinjske hotele Damiana Merlaka.

Ribčev Laz – Vila, ki je s podzemnim hodnikom povezana s Hotelom Bohinj, je prve goste sprejela že konec lanskega leta. »Njihovi odzivi so odlični, čeprav gre za izjemno zahtevne goste, ki pričakujejo – in seveda dobijo – individualno obravnavo,« je zadovoljen direktor družbe Alpinia Jure Repanšek. Butična vila, v kateri so le štiri tako imenovane suite, večnamenski prostor in restavracija, v Bohinj prinaša novo, višjo raven turistične ponudbe, poudarjajo v Alpinii.

Pri gradnji novega objekta so uporabili kamenje, ki so ga shranili, ko so pospravljali ruševine stare vile.

Pojasnil je, da so pri gradnji želeli ohraniti identiteto stare vile. Objekt, ki se je pred desetimi leti po dolgih letih zanemarjanja dokončno zrušil pod težo snega, je leta 1902 kot svojo lovsko rezidenco postavil Adolf Muhr, dunajski veletrgovec, takrat lastnik grajskega gospostva Bled. Pozneje je bil lastnik jugoslovanski kralj Aleksander Karađorđević, ki je vilo uporabljal za lovsko in ribiško rezidenco, leta 1934 pa sta se v njej zaročila britanski princ George in princesa Marina, kar je vili prineslo širšo prepoznavnost.

Po tem, ko sta bila po drugi svetovni vojni v njej očesna bolnišnica in okrevališče, je do začetka sedemdesetih let že služila v turistične namene, na prelomu tisočletja pa začela žalostno propadati.

Prenovo vile so v družbi Alpinia začeli načrtovati že pred tremi leti in pol, ko so odprli prenovljeni Hotel Bohinj. Takrat jih je, pojasnjuje Repanšek, skrbelo, kako bo z obiskom v tako imenovanih mrtvih mesecih, zato so na začetku velik poudarek dali kongresnemu turizmu. A v zadnjih letih vse več gostov prihaja prav zunaj poletne sezone. »Tako kot jaz razmišljajo, da je Bohinj najlepši prav takrat, ko ni gneče na cestah in jezero ni javno kopališče,« je povedal.

In čeprav bivajo v prostorih, za katere je treba plačati okoli šeststo evrov na noč, dosedanji gostje Vile Muhr poudarjajo, da v Bohinj niso prišli, ker bi iskali blišč, temveč zaradi miru in lepot narave, je še dodal Repanšek. Ob tem je poudaril, da se v Alpinii zavedajo, da je tudi v luksuznem objektu in izjemnem ambientu najpomembnejše osebje, ki skrbi za goste. Na te svoje sodelavce, je dodal, je najbolj ponosen.