O aktivnostih za samostojno in varno gibanje ranljivih skupin so spregovorili domačin Darko Pirc, župan Franc Čebulj, terenski sodelavec pri projektu Aljoša Škaper in Jani Demšar z geodetskega inštituta. / Foto: Ana Jagodic Dolžan
O aktivnostih za samostojno in varno gibanje ranljivih skupin so spregovorili domačin Darko Pirc, župan Franc Čebulj, terenski sodelavec pri projektu Aljoša Škaper in Jani Demšar z geodetskega inštituta. / Foto: Ana Jagodic Dolžan
Za boljšo dostopnost prostora
V Cerkljah te dni poteka pregled dostopnosti javne infrastrukture gibalno oviranim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim ter drugim ranljivim skupinam.
Cerklje – Občina Cerklje se je vključila v vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki je namenjen izboljšanju možnosti za gibanje ranljivih skupin v zunanjem okolju. Temelji na standardiziranem zajemu podatkov o dostopnosti javnih objektov, javnega prometa, prehodov za pešce, pločnikov, parkirišč in druge infrastrukture v sodelujočih občinah. Zbrane informacije so na voljo v brezplačnem spletnem pregledovalniku Dostopnost prostora, obenem predstavljajo smerokaz za odpravo ovir in pri umeščanju nove infrastrukture v prostor.
Geodetski inštitut Slovenije, izvajalec projekta – financira ga ministrstvo za okolje, podnebje in energijo –, podatke pridobiva iz posnetkov prostora, s terenskimi ogledi, sodelovanjem z ranljivimi skupinami in občinami, je povedal strokovni sodelavec na inštitutu Jani Demšar, ko je minuli torek o aktivnostih spregovoril s cerkljanskim županom Francem Čebuljem. »V minulih desetih letih je projekt zajel okoli sedemdeset odstotkov Slovenije. Veseli nas, da krepi tudi zavedanje o pomenu dostopnosti infrastrukture ter spodbuja izboljšave. Naš namen ni ocenjevanje, temveč prikaz stanja. Ta je kazalec za naprej,« je dejal Demšar.
Zbiranja in preverjanja podatkov na terenu se je v občini Cerklje lotil Aljoša Škaper, v torek se mu je s konkretnimi izkušnjami in opažanji pridružil še domačin Darko Pirc. Projekt predstavlja priložnost za boljše razumevanje potreb različnih uporabnikov prostora, predvsem tistih, ki so težje mobilni, in za premišljeno načrtovanje izboljšav, se je strinjal župan. »V preteklosti smo se že odzvali na določene pobude oseb z ovirami, vsekakor pa bo še treba razmisliti o ukrepih.«
Pred kratkim so prostore cerkljanske občinske uprave in Kulturni hram Ignacija Borštnika opremili s slušno zanko, ki osebam z okvaro sluha omogoča boljše razumevanje govora, brez motečih šumov iz okolice. »Ob obisku na občini uporabnik prevzame poseben sprejemnik, svoj slušni aparat ali polžev vsadek pa preklopi na funkcijo T (telecoil). V kulturnem hramu zadostuje preklop na omenjeno funkcijo, saj oddajnik slušne zanke pokriva celoten prostor, kar je potrdilo tudi testiranje. Če pa kdo vseeno potrebuje sprejemnik, ga lahko ob začetku dogodka prevzame pri tehniku dvorane in po zaključku vrne,« so pojasnili na občinski upravi.