Za ohranitev dostopa do sotočja

Radovljica, Lancovo – Naša dolžnost je, da tako občini kot investitorjem jasno pokažemo, da ne bomo dopu­stili uničevanja narave in nedelovanja pravne države, so poudarili organizatorji.

V radovljiškem Grajskem parku, od koder so se peš podali do bližnjega Lancovega, kjer je sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke, se jim je pridružilo okoli šestdeset posameznikov z različnih koncev Slovenije. Njihov namen je bil predvsem opozoriti na pomen sotočja in prostega dostopa do njega.

Povod za to, da smo se za pohod odločili prav zdaj, je začetek gradnje objekta ob sotočju, ki je naravna vrednota državnega pomena, je pojasnila glavna organizatorka dogodka, Radovljičanka Jana Kolman. »Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2022 sklenilo, da je za načrtovani projekt Rekreativno turističnega centra Lancovo treba narediti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Ker smo zaznali posege, smo začeli akcijo. Opozoriti želimo širšo javnost, da je treba zaščititi naravne vrednote, da želimo ohraniti živo in neživo naravo ter sotočje ohraniti za nas in za naše zanamce,« je na kratko strnila razloge za protest.

Že dvajset let opredeljeno za turizem

Kot so pojasnili na Občini Radovljica, je bilo območje tik ob sotočju, ki je od leta 2000 v lasti gorenjskega podjetnika Igorja Bonclja, v prostorskih aktih dolga leta namenjeno celo proizvodno-servisnim dejavnostim – v času Jugoslavije je imelo tam prostore lesno podjetje. Namembnost zemljišča se je nato iz proizvodne spremenila v korist turizma, nazadnje v celoti s spremembami prostorskega reda leta 2014. Lastnik na tem mestu že vse od nakupa želi urediti turistično-rekreacijski center; kompleks je bil sprva načrtovan tako, da bi lahko sprejel 600 gostov, po novem le še od sto do dvesto.

Poseg mora biti pretehtan

Na Občini Radovljica ne nasprotujejo ureditvi območja za turizem. »Obseg načrtovanih projektov na območjih, kakršno je sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke, mora biti zelo pretehtan. Pogoj je, da se za vse ohrani prost dostop do sotočja in da se projekti načrtujejo v skladu z naravovarstvenimi, okoljskimi in vodovarstvenimi zahtevami ter v skladu z načeli trajnostnega turizma,« poudarjajo.

Še mnogo več kot naravna vrednota

Varuhe narave pa pri tem predvsem skrbi, da se bo, stran od oči javnosti, sotočje korak za korakom počasi pozidalo. »To nas uči 25-praksa delovanja na tem področju. Tri leta že poslušamo obljube o odkupih in zamenjavah, zgodi se nič, na sotočju se pa gradi,« poudarja Jana Kolman. Pri tem je poudarila tudi arheološki, kulturno-zgodovinski in simbolni pomen sotočja kot točke povezovanja in sodelovanje Slovencev. »Dajemo apel državi in občini, da prepozna to točko, da prepozna ta biser in da povzame vse ukrepe, da se trajno zavaruje, da se vrne ljudem v trajno doto in dediščino, nam in zanamcem.«

Ne vem, zakaj me izzivajo

Na svoje zemljišče ob sotočju se je v času protesta pripeljal tudi lastnik zemljišča Igor Boncelj. »V resnici ne vem, kaj ti ljudje želijo od mene, osebno jih nikoli nisem srečal, zato sem tudi danes tukaj – za pohod sem izvedel iz medijev,« je povedal. »Že vsaj sto let je to območje namenjeno gospodarski dejavnosti, razen krajšega obdobja po osamosvojitvi Slovenije čez to zemljišče nikoli ni bilo prostega prehoda. Nikdar nisem omejeval dostopa do sotočja. Tik pred potrditvijo so mi zavrnili izdajo gradbenega dovoljenja za projekt, v katerega sta bila na zahtevo vključena kar dva dostopa do Save. In tako kot vsem je tudi meni popolnoma jasno, da v 40-metrski pas ob reki ne smemo posegati. Kaj naj bi torej uničil? Do sotočja bi lahko dostopali tudi z različnih drugih strani, zato ne razumem, zakaj protestirajo ravno pred mojim zemljiščem.«