Za večjo varnost starejših

Kranj – Ljudska univerza Kranj (LUK) je minuli četrtek v avli Mestne občine Kranj priredila konferenco KR ZA starejše. »Navdušuje me, da je to že deveta konferenca. Ko smo pripravljali prvo, si nismo mislili, da bo ta dogodek postal naša stalnica,« je povedala direktorica LUK Mateja Šmid. Letošnja konferenca je s temo Varni na vsakem koraku in ob vsakem kliku poudarila pomen varnosti starejših tako v fizičnem kot v digitalnem okolju.

»Dogodek z vsako izvedbo dokazuje, kako pomembno je, da v Mestni občini Kranj gradimo okolje, kjer se vsak počuti varnega, vključenega in slišanega,« je v uvodnem nagovoru dejal kranjski župan Matjaž Rakovec. Konferenca je privabila številne starejše udeležence, ki so v nadaljevanju dobili vrsto koristnih informacij, kako poskrbeti za lastno varnost. Alojzij Zupan s Policijske postaje Kranj je spregovoril o varnosti v vsakodnevnem življenju in predstavil najpogostejše situacije, v katerih so starejši zaradi nepazljivosti lahko žrtve nepridipravov, npr. odlaganje torbic na tla med iskanjem artiklov na trgovski polici ali listek s PIN kodo ob bančni kartici. Prisluhnili so tudi Jasmini Mešić z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT Varni na internetu in spoznali, kako se izogniti najpogostejšim spletnim pastem.

Ob predavanju Alenke Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje so se udeleženci poučili, kako prilagoditi domače okolje za varno staranje. Marsikateri starostnik se za prilagoditev odloči prepozno, šele po poškodbi ali izgubi samostojnosti. Ogrinova je poudarila, da je boljša preventiva kot kurativa in da za prilagoditev v večini primerov niso potrebni veliki in dragi posegi. Navedla je vrsto ukrepov, npr. v kopalnici, kjer so padci najpogostejši, namestitev dodatnih ročajev v kadi ali prhi, pripomočke za kopanje ali prhanje v sedečem položaju, uporabo protizdrsne podloge …

Gostili so še Petra Prezlja, ustanovitelja gospodinjske skupnosti v Davči. Pred osmimi leti je penzion, v katerem je prej gostil turiste, namenil bivanju starejših. Pri tem gre za vitalne starostnike, ki še zmorejo poskrbeti zase. V gospodinjski skupnosti jih je okoli osem, saj bi se večja skupina po besedah Prezlja bržkone nehote razdvajala. Zaveda se, da odločitev za bivanje v gospodinjski skupnosti ni enostavna in da terja temeljit razmislek, saj v vsakodnevno življenje starostnika prinese precejšnje spremembe. »Za to se je treba zavestno odločiti, saj je drugače več težav kot koristi,« je dejal.

Mateja Šmid je še poudarila, da so starejši pomembna ciljna skupina LUK. »S svojimi programi jim želimo omogočiti, da ostanejo v koraku s časom, kar zadeva razvoj tehnologij in digitalnih storitev, da so miselno aktivni, usvajajo nova znanja in veščine ter so vključeni – vse to pa prinaša zdravje na vseh ravneh.«