Sušilna in kurilna naprava na CČN Domžale - Kamnik / Foto: CČN Domžale - Kamnik
Sušilna in kurilna naprava na CČN Domžale - Kamnik / Foto: CČN Domžale - Kamnik
Zagon sušilne naprave za blato
Na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik so začeli mokri zagon nove sušilne naprave
za dehidrirano blato. Investicija v vrednosti 6,2 milijona evrov bo omogočila zmanjšanje količine
blata za okoli šestdeset odstotkov.
Domžale – Na Centralni čistilni napravi (CČN) Domžale - Kamnik so v februarju začeli mokri zagon nove sušilne naprave za dehidrirano blato. Projekt v vrednosti 6,2 milijona evrov izvaja podjetje Riko s partnerji. Dela potekajo od druge polovice leta 2024 zaključek poskusnega obratovanja pa je predviden maja letos.
Naložbo financirajo iz sredstev neporabljene amortizacije JP CČN Domžale - Kamnik in predstavlja pomembno nadgradnjo sistema čiščenja odpadne vode.
Nova tehnologija bo blato osušila z okoli 27 odstotkov na več kot devetdeset odstotkov suhe snovi. S tem se bo količina blata za odvoz zmanjšala za približno šestdeset odstotkov, kar pomeni prehod s približno dvesto kamionskih prevozov letno na le okoli 66.
Sušenje poteka s toplim zrakom temperature okoli devetdeset stopinj Celzija, pri čemer se uporablja toplota iz viška energije pri proizvodnji električne in toplotne energije iz bioplina ter iz kurilne naprave na lesne sekance.
Zrak iz sušilne naprave se pred izpustom v okolje prečisti v tristopenjskem sistemu, ki vključuje kemično in biološko čiščenje. Kot pravijo na čistilni napravi, bo biofilter optimalno delovanje dosegel nekaj tednov po zagonu. »Na CČN opozarjamo, da lahko v prvih tednih po zagonu naprave okoliški prebivalci v zraku občasno zaznajo neprijeten vonj po mokrem blatu,« so pojasnili, ob tem pa okoliške prebivalce prosijo za razumevanje. Kot dodajajo, gre za začasen pojav, ki bo ostal pod zakonsko določenimi vrednostmi.
Slovenija še nima lastne rešitve za končno obdelavo odpadnega blata iz čistilnih naprav in je skoraj v celoti odvisna od tujih prevzemnikov. »Nova tehnologija sušenja bo tako zmanjšala odvisnost od tujine, prispevala k večji finančni stabilnosti sistema ter omogočila okolju prijaznejše in dolgoročno učinkovitejše obratovanje čistilne naprave,« so še pojasnili.