Zajčja mrzlica: uporabite masko FFP3

Golnik – Na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik so zabeležili znatno povečanje števila hospitalizacij zaradi hudih oblik pljučnice, ki jih povzroča bakterija Francisella tularensis. Ta bakterija je povzročitelj bolezni, znane kot tularemija ali zajčja mrzlica. Do petka so v golniški kliniki hospitalizirali šest bolnikov s potrjeno tularemijo.

Kmetovalcem svetujejo uporabo zaščitnih mask

Večina primerov okužb je povezana s kmečkimi opravili, zato zdravniki priporočajo uporabo zaščitnih mask med spravilom sena. Infektologinja s Klinike Golnik, asist. Barbara Bitežnik, dr. med., spec., poudarja: »Ljudem svetujemo, da pri spravilu sena uporabljajo masko FFP3, saj navadna kirurška maska ne zadostuje. Če se pri njih pojavijo simptomi, kot so povečane in boleče bezgavke, kašelj, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska, naj obvestijo zdravnika o svojem delu s senom ali morebitnem stiku s klopi. Le tako lahko zdravnik posumi na tularemijo, ki jo zdravimo z drugačnim antibiotikom kot običajno pljučnico.« Kot so še sporočili s Klinike Golnik, do zapletov pri hospitaliziranih bolnikih ni prišlo, vseh šest pa je bilo že odpuščenih v domačo oskrbo.

Načini prenosa in simptomi

Tularemijo prenašajo predvsem zajci in okuženi klopi, pa tudi muhe, bolhe, uši in komarji. Okužba je možna tudi z vdihavanjem okuženega prahu, uživanjem premalo toplotno obdelanih živil in okužene vode. Kot poudarjajo na Kliniki Golnik, se simptomi razlikujejo glede na vstopno mesto bakterije v telo. Pri vstopu prek vboda klopa ali pika komarja se na mestu vboda pojavi razjeda. Zaužitje bakterije z neprekuhanim mlekom okuženih živali lahko povzroči prebavne težave, vdihavanje bakterije pa hudo obliko pljučnice. Opozarjajo, da se bolezen ne prenaša s človeka na človeka in običajno nastopi od tri do šest dni po okužbi.

Več primerov na Gorenjskem

V Sloveniji je tularemija redka bolezen. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v preteklih desetletjih letno potrdil do 54 primerov, letos pa je do 26. julija število primerov na Gorenjskem naraslo na 13, kar je precej nad povprečjem zadnjega desetletja, ko so zabeležili največ tri primere letno.

Preventivni ukrepi

Trenutno je največ okužb na Gorenjskem posledica vdihavanja okuženega prahu pri kmečkih opravilih. Primeri se pojavljajo na območju Sorškega polja. NIJZ poudarja, da so za preprečevanje bolezni najpomembnejši splošni ukrepi med bivanjem in delom v naravi in na kmetiji.