Zavedajo se pomena samooskrbe s semeni

Lesce – Ekološko semenarstvo je eden ključnih pogojev za pridelavo visokokakovostne hrane, že dolgo opozarjajo strokovnjaki z različnih področij. Ohranjanje in razvoj sort, ki so prilagojene lokalnim razmeram, sta izjemno pomembna za vzdrževanje in povečevanje samooskrbe.

Raznovrstnost na poljih in njivah pa je pomembna za upravljanje krajine tudi zato, ker zahteva manj kemičnega vnosa; tako predelana hrana je okusnejša in raznovrstnejša, poudarja dr. Maja Kolar, ki strokovno vodi in spremlja projekt sedmih zgornjegorenjskih občin Semenjalnica.

Na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske (Ragor), ki koordinira projekt, pa dodajajo, da je pri njegovi uspešnosti ključna podpora vseh sodelujočih občin. Zanje so ob koncu leta vzpostavili simbolično občinsko hrambo semen graha in fižola.

Laboratorij, hranilnica in mreža pridelovalcev

Semenjalnico so na pobudo direktorice Inštituta Ekosemena Irene Moro in nekdanjega direktorja Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Steva Ščavničarja začeli vzpostavljati pred slabim desetletjem, ko so se ob naklonjenosti vseh občin Zgornje Gorenjske s projektom uspešno prijavili na razpis LAS Gorenjska košarica, je na srečanju z zgornjegorenjskimi župani tik pred koncem leta pojasnila direktorica Ragorja Eva Štravs Podlogar.

»Projekt, osredotočen na pridelavo in ohranjanje avtohtonih semen, je bil vse od začetka nekaj posebnega. Omogočil je vzpostavitev laboratorija in prostorov za hrambo semen v Čebelarskem centru v Lescah, oblikovanje mreže kooperantov za pridelavo ekoloških semen ter zaposlitev dr. Maje Kolar za strokovno vodenje,« je pojasnila.

Župan Žirovnice Leopold Pogačar je potrdil, da so občine Semenjalnico že pred leti prepoznale kot dober projekt. »Predvsem zato, ker se zavedamo, kako pomembna so domača semena. In če že veliko govorimo o tem, kako podpiramo varovanje okolja in domačo hrano, je prav, da podporo – finančno in moralno – začnemo prav pri semenih.«

Fižol, grah, bob in proso

»Po osmih letih dela v hranilnici imamo zdaj približno dve toni semen, predvsem stročnici fižol in grah, hkrati pa uvajamo tudi druga semena, na primer slovenski bob in proso, kar je odlično. A vendar samooskrba s semeni na Gorenjskem še ni tako daleč, kot si želimo,« je poudarila Irena Moro, direktorica družbe Moro, ki prispeva velik del sredstev za uspešno delovanje projekta. »To pomeni, da pričakujemo podporo ministrstva predvsem v smislu, da začne izvajati akcijski načrt v ekološkem kmetijstvu, kar pomeni, da pričakujemo, da bo konkretno in s sredstvi prispevalo v ekološko kmetijstvo in pospešilo pridelavo ekoloških semen.«

Izkušnje delijo po Sloveniji in širše

Ker je bil dober in uspešen, se je projekt tudi nadaljeval in nadgrajeval tudi po formalnem zaključku leta 2021. Ob podpori vseh sodelujočih občin so vanj vključili osnovne šole, kjer zdaj v sklopu rednega pouka izvajajo delavnice, na katerih učenci spoznavajo pomen ekoloških semen.

Z uspešnim pridobivanjem sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja pa sta se kot njegovo nadaljevanje razvila še dva projekta: Seme preteklosti je seme prihodnosti, v katerega je vključenih vseh 18 gorenjskih občin, in Veriga eko semen, v okviru katerega izkušnje posredujejo tudi kolegom na Dolenjskem in se povezujejo z ekološkimi kmetovalci na avstrijskem Koroškem.

V prihodnje želijo pridobljeno znanje in uporabo avtohtonih semen še širiti. »Želimo postati še večji pridelovalci ekološko certificiranega semenskega materiala, ne samo na področju Zgornje Gorenjske. Želimo pridobivati novo znanje in ga širiti, pri čemer sta zelo pomembna predvsem sodelovanje in izmenjava izkušenj s kmetovalci na terenu.«