Zavrnili rebalans proračuna

Tržič – Občina Tržič ima sprejet dvoletni proračun za leti 2025 in 2026. Na oktobrski seji občinskega sveta so svetniki sprejeli rebalans za leto 2025, niso pa izglasovali rebalansa proračuna za 2026. Glavni razlog za zavrnitev je bilo predlagano dodatno zadolževanje v višini dveh milijonov evrov.

Župan Peter Miklič je pojasnil, da je bil bistveni vzrok za predlog rebalansa prenos sredstev v leto 2026 za dokončanje gradnje Izobraževalnega športnega središča Križe. Kot je povedal, so gradnjo prizidka k šoli in vrtcu v Križah zaradi organizacijskih in logističnih razlogov razdelili v dve fazi, prvo z dokončanjem v septembru 2025 in drugo v juniju 2026. Z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje so se dogovorili, da lahko sofinancerska sredstva počrpajo v celoti že za prvo fazo, zato da Občini Tržič ni bilo treba najeti kredita že v prvi polovici leta 2025, temveč šele ob koncu leta. »Zaradi tega bo prenos sredstev v leto 2026 toliko večji in je treba računovodsko urediti višino sredstev na določenih postavkah, da jih potem v skladu z javnofinančnimi pravili tudi uporabimo,« je pojasnil župan. Ob tem so v okviru rebalansa uskladili še višino načrtovanih sredstev na drugih postavkah glede na porabo v letu 2025 in predvidene odhodke in prihodke v letu 2026.

Brez kredita, brez projektov?

V predlogu rebalansa 2026 je bila predvidena tudi dolgoročna zadolžitev za investicije do višine enega milijona evrov, med drugim za sanacijo po poplavah 2023, ki po županovih besedah teče prepočasi. Ta sredstva sicer zagotavlja država, a mehanizem deluje tako, da jih mora, preden dobijo povrnjene, najprej založiti lokalna skupnost. Podoben mehanizem velja tudi pri projektih za razvoj regij, t. i. DRR3 (Zeleno srce mesta in Kolesarska povezava Tržič–Zadraga), in temu bi bil namenjen ta kredit v višini milijon evrov. Z nepotrjenim rebalansom proračuna za 2026 bi se morali znajti brez kredita, kar bo zelo otežilo izvedbo projektov, je opozoril župan Miklič. »Glede na javnofinančna pravila ne moremo financirati projektov, če na točno določeni postavki nimamo rezerviranih zadostnih sredstev. Zato lahko govorimo o bizarni situaciji, da sredstva za gradnjo šole v resnici imamo, vendar ne na za to določeni postavki in posledično tudi ne moremo v skladu s pravili javnih financ plačevati izstavljenih računov, kar pomeni, da bi morali, dokler se to ne uredi, gradnjo šole ustaviti.«

»Stopimo korak nazaj«

Svetnika Dušana Bodlaja (Gibanje Svoboda) je podrobneje zanimala dinamika zadolževanja in poplačevanja kreditov, prav tako svetnika Jaka Jankovca (SDS). »Kredit je lahko koristno orodje za uresničitev skupnih ciljev, če je jasno, kam ga nalagamo in kako ga bomo odplačali. Žal pa je trenutni župan v zadnjih letih obremenil proračun z več kot devetimi milijoni evrov dolga, brez jasnega načrta, kako se bodo ti krediti poplačevali,« je kritičen Jankovec, ki pa, kot je poudaril, podpira projekt gradnje šole in vrtca v Križah. »Projekt podpiram od prvega dne, tudi na seji smo soglasno podprli rebalans za leto 2025, ki vključuje osem milijonov evrov (šest in dva milijona) kredita za dokončanje OŠ Križe. Za leto 2026 pa sem glasoval proti dodatnima dvema milijonoma evrov kredita, ker ta denar nima nobene zveze s šolo.« Župan je nasprotno prepričan, da delujejo racionalno, da pa je investicijski cikel v zadnjih treh letih res večji kot v prejšnjih mandatih in da za zastavljene projekte želijo počrpati tudi čim več sofinancerskih sredstev.

»Županu smo jasno povedali, da bomo spremembo proračuna za 2026 podprli, če iz njega odstrani dodatno zadolževanje. Tej zlati rezervi se za zdaj raje odpovejmo, stopimo korak nazaj,« je poudaril Jaka Jankovec, prepričan, da je za šolo denarja dovolj in da se ta projekt lahko zaključi v prihodnjem letu, proračun pa popravi in sprejme odgovorno.