V Kranju so letos nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča prvič odmerili tudi za verske stavbe. / Foto: Gorazd Kavčič
Župnike presenetili višji zneski
V mestni občini Kranj so letos nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča prvič odmerili tudi za verske objekte, kar je vse tu delujoče župnike negativno presenetilo.
Kranj – Župnike in upravitelje vseh župnij v Kranju je letos presenetil zelo visok odmerjen znesek za plačilo nadomestila uporabe stavbnega zemljišča za sakralne in druge župnijske objekte, je pred časom opozorila kranjska mestna svetnica Irena Dolenc (NSi). »Za župnije je to velik šok, saj župnija živi od darov občanov, ki bodo zdaj namenjeni nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Le redke župnije imajo druge prihodke, večinoma so to kakšni prihodki iz najema prostorov,« je povedala.
Ker v veljavnem občinskem odloku o nadomestilu stavbnega zemljišča sakralni in drugi župnijski objekti niso nikjer omenjeni, je svetniška skupina NSi mestno upravo pozvala k čimprejšnji dopolnitvi odloka, v katerem naj se določi, kam se ti objekti uvrščajo in kakšno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se zanje določi. »Trenutno je najbolj sprejemljiva opredelitev po sedanjem odloku kot družbena dejavnost, a to je zelo pavšalno. Objekti, ki so v lasti župnije, imajo namreč zelo različne namembnosti: od cerkva, učilnic, dvoran, stanovanjskih delov, prostorov Karitasa in drugih, zato zagotovo ne bo obdavčitev vseh objektov enaka,« je dejala Dolenčeva.
Iz Skupne službe urejanja prostora so zdaj odgovorili, da se je župnijam, ki imajo v lasti oz. uporabi zemljišča in stavbe na območju mestne občine Kranj, prejšnja leta odmerjalo nadomestilo za vsa zemljišča in stavbe, razen za stavbe, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost. Kot so navedli, pa se je letos župnijam odmerilo nadomestilo tudi za stavbe, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost.Za določitev pri odmeri nadomestila za verske stavbe se je upoštevalo poslovne, storitvene in trgovske dejavnosti ter javne službe in storitve, tako kot ostalim dejavnostim članskih organizacij.
Župnije so se zoper izdane odločbe pritožile z utemeljitvijo, da bi morale biti verske stavbe uvrščene v skupino družbene dejavnosti, ker je verska dejavnost po vsebini podobna družbeni, nikakor pa ne poslovni, storitveni in trgovski dejavnosti, ki je pridobitna. V Skupnih službah urejanja prostora zdaj ugotavljajo, da dejavnost verskih organizacij v obstoječem odloku ni izrecno našteta med storitvenimi dejavnostmi, zato lahko verske stavbe uvrstijo med družbene dejavnosti, saj imajo dejavnosti v verskih stavbah vzgojno, izobraževalno, kulturno in podobno naravo. S tem bi se višina nadomestila zanje precej znižala in približala višini za stanovanjsko dejavnost. »Glede odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za verske stavbe smo preverili pri ostalih mestnih občinah in na predlagan način smo z večino usklajeni,« so še pojasnili.