Ob koncu leta doživljamo mnoga presenečenja. Največ se jih sprevrže v razočaranja. Teh je največ. Upokojenci, posebno »minimalci«, imamo med drugim tudi uspešno opravljen tečaj čaranja, sicer bi se znašli v osebnem stečaju. Pričakovali smo, da nam bo družba, ki smo ji zvesto služili štirideset let, primaknila tako imenovano božičnico, da bi se ekonomsko stanje nekako »poglihalo«, pa se to ni zgodilo! Namesto božičnice nam je bila ponujena le – žičnica. Decembrske položnice so bile (zame) od novembrskih, zaradi vtihotapljenih podražitev, dražje za celih štirideset (40) evrov. Za to vsoto denarja bom vsak mesec prikrajšan za: 20 jogurtov, 3 litre mleka, 8 hrenovk, 3 kilograme krompirja in 2 kilograma banan! Podražitve, ki nas bodo tudi v prihodnje ujele, pa še niso vključene. Pa to še ni vse. V poštnem nabiralniku sem v decembru prejel šest »fehtoloških« bianco položnic, kjer me prosijo za finančno pomoč! Tu pa se vsa stvar neha. Tudi človekova »benevolentnost« enkrat – usahne. Me pa pri tem vsem »jako« zanima, koliko položnic dobijo v svojem nabiralniku »umetniki« slovenske »regirenge«. To so namreč tisti »maziljenci«, ki so strokovno ugotovili, da višine pokojnin – prehitevajo (!) življenjske stroške! Če prav razumem te »mojstre«, je za upokojence pač zmanjkalo denarja za božičnico! A res? Prav! Imam koristen predlog: Božičnica naj se izplača vsaj tistim upokojencem, ki božič praznujejo iz prepričanja, ne pa tudi tistim, ki ga praznujejo iz folklornih vzgibov! (Sic)!
Edvard Erzetič,
Škofja Loka