Dostojen javni potniški promet

Kriza v javnem potniškem prometu ima več obrazov: nepredvidljive zamude, zapuščene avtobusne postaje, aroganca nekaterih voznikov avtobusov (ki so za svoje delo premalo plačani), izzvani konflikti s potniki in neupravičen, strm dvig cen. A vse to ni naključje. V osnovi gre za še en primer usklajene, zavestne razgradnje javnega dobrega, ki so ga ugrabili kapitalski lobiji, nosilci klientelizma, koruptivnosti in nesposobnosti v spregi z avtokratsko usmerjeno parlamentarno manjšino, kar škodi prebivalstvu, obenem pa koristi korporativnim elitam in njihovi brezobzirni profitni pohlepnosti.

Naši vlaki so prepočasni in premalo funkcionalni, da bi se lahko pridružili omrežju Starline, ki naj bi do leta 2040 povezalo Evropo in vključevalo tudi regije, manj razvite kot Slovenija. Ko bi šlo pri tem vsaj samo za nesposobnost. Ne! Gre za rezultat preračunljivih ukrepov v škodo ljudi, zavestno izpeljanih v korist nosilcev lokalnega in globalnega kapitala! Domači potniki se vsakodnevno soočajo z neprijetnimi preizkušnjami – zamudami, ki iztirijo vsakdan, z obveščanjem, ki je včasih tako protislovno, da nas pošlje na napačne vlake, ter z vlaki, ki se včasih med potjo pokvarijo. Mednarodne povezave so natrgane, naše »legendarne« počasne povprečne hitrosti so nacionalna sramota.

Avtobusni promet je še globlja rana. Na območjih, ki so bila pred dvema do tremi desetletji dobro avtobusno povezana z mesti in regionalnimi središči, so danes ljudje brez avtomobila ujeti v svojih krajih, zlasti ob koncu tedna. Vozniki, izčrpani in premalo plačani, se na želje in potrebe potnikov včasih odzovejo agresivno ali pa se preprosto peljejo mimo čakajočih. Prevozniki s koncesijami kršijo svoje obveznosti, preskakujejo postaje, odpeljejo prezgodaj ali se sploh ne pojavijo. Ta kaos moti urnike dela in šolanja ter krade dragoceni prosti čas, ki ga ljudje potrebujemo za regeneracijo – čas, ki bi moral biti naš, ne žrtvovan tej sistemski prometni hibi!

Družba za upravljanje javnega potniškega prometa je predvsem orodje centralizacije, ki občinam na področju lokalnega javnega potniškega prometa jemlje avtonomijo. Gre za etatizem v najslabši obliki – državni aparat je zlit z zasebnimi interesi, menedžerji in politiki tkejo mrežo korupcije in brezbrižnosti do interesov širše javnosti. Slovenske železnice sporočajo, da vračilo kupnine za vozovnice, kupljene prek spleta ali mobilne aplikacije, ni mogoče, Nomagov vozni vmesnik vsebuje nejasne kriptične okrajšave, lastništvo Nomaga s strani Slovenskih železnic doslej ni prineslo ničesar pri usklajevanju urnikov, le poglobilo je kaos. In za nameček skrajna žalitev: podražitev storitev javnega potniškega prometa, ki kot sistem že tako in tako razpada!

Zahtevamo odstop vodstva Slovenskih železnic, ki mora odgovarjati za korupcijo, neoperativnost in smrt delavcev leta 2023. Zvišanje plač voznikov in sprevodnikov. Noben delavec ne sme trpeti zaradi nepravičnega, slabo organiziranega sistema in pohlepa njegovih protagonistov. Vsako postajo, vsak urnik je treba dosledno upoštevati. Občinam vrniti nadzor nad lokalnim javnim potniškim prometom. Popraviti sisteme spletnih in fizično kupljenih vstopnic in končati kaos večkrat prodanih sedežev in nedostopnih vmesnikov. Uvedba rednih vikend linij in izboljšanje povezav. Povezati podeželje z rednimi prevoznimi storitvami med vikendi, prilagojenimi potrebam prebivalstva, ne pa korporativnim kapricam.

Fronta za skupno dobro, zanjo:

Jože Kos Grabar, univ. dipl. inž. geod., poobl. prost. načrt. v mirov., upokojenec

Simon Brežan, dr. med., nevroznanstvenik

Mojca Dobnikar, prevajalka