Mucka na Ribčevini

Prijetna mucka, ki sta ostala na domačiji pr' Ribč v Vrbi, ker ju bivšima lastnikoma ni uspelo preseliti v novo bivališče, sta preživela prenovo »Ribčevine«. S Petro sva ju poimenovala Julčka in Frenki. Mačja narava je pač taka, da se maček naveže na hišo, pes pa na gospodarja. Pet let je minilo, odkar sta postala »siroti«.

Dobri ljudje smo poskrbeli za hrano, vsak dan ju obiščem in postrežem s priboljškom, da nista lačna, poskrbi soseda Tončka. Za zavetje jima služi brlog, ki sem ga uredil v koritu. Ko ju pokličem: »Kje so moji mucki«, pritečeta od nekod. Se je pa zgodilo, da Frenkija ni bilo, večkrat sem ga poklical, naposled je ponosno prišel z miško v gobčku. Naslednji dan mi je Julčka prinesla pokazat svoj ulov, pet mišk sta ujela v moji prisotnosti.

Med prenovo se je zgodilo marsikaj neprijetnega, vendar sta se prilagodila na nove razmere, zato čutim olajšanje, ker sem jima odgnal gospodarje, da sta postala siroti. Frenki po »mostu na skedenj« raziskuje, kje so miške, Julčka poseda na ganku, na polici za rože. Na dnu stopnic posedamo dobri prijatelji. Frenki se stisne k meni, Julčka se zaradi ljubosumnosti zadržuje meter stran in se valja po tleh. Po vseh nevšečnostih, ki jih še vedno doživljam, je to balzam za mojo dušo. Še vedno se najde kdo, ki mi očita, da sem nor in kaj mi je tega treba.

Dobri ljudje smo za mucka skrbeli in bomo še naprej. Lahko se nam pridružite in pomagate s hrano. Prinesite jo na sedež Društva Prešernovi koraki na Selo 10a ali oddajte Tončki, sosedi Ribčevine, ki skrbi za mucka. Člani društva se zahvaljujemo vsem, ki ste doslej prispevali hrano, tudi mucka sta vam hvaležna.

Pavel Bešter, predsednik D'PR'