Odgovor

Odgovor na uvodnik Leto miru, ki je bil objavljen 31. decembra 2024

Slovenija ima nevralgično točko, ki preprečuje, »da stopimo skupaj in v imenu miru pokopljemo mrtve«. To je podstat.

Polemika o prepovedi poveličevanja nacifašizma, ne pa tudi komunizma, in novoletna poslanica predsednika ZZB v Svobodni besedi nakazuje agendo, da bo na skupni proslavi ZZB in vlade ob letošnji 80. obletnici konca 2. svetovne vojne in NOB zamolčano, da je to tudi 80. obletnica začetka komunistične oblasti z vsemi posledicami, ki od DRJ do SFRJ, ki z ustavo leta 1974 nadaljuje izgradnjo komunistične družbe. Vse do prvih svobodnih volitev.

Zgodovina na »pravi strani« od 1941 do poznih 80. let se mi nekako ponavlja z dandanašnjo »strokovno« zgodovino ZZB in levega dela politike (ZZB+). Takratna uradna zgodovinska stroka ni (smela) govoriti o likvidacijah VOS-a, nič o vzrokih za požgane vasi in poboje talcev in družin ..., nič o koncentracijskih in delovnih taboriščih po že končani NOB.

In kako se ponavlja? Na spominskih slovesnostih in obletnicah v ZZB+ zaradi ideološke plombe o tem zopet molčijo. Poudarjajo pa priborjeno svobodo(!). Kot da smo v komunistični JU, kjer so kršili človekove pravice.

Ponuja se mi še ena primerjava oziroma enačenje. Ni pa edino.

Če upoštevamo sicer nelegitimen in nelegalen odlok SNOO o zaščiti slovenskega naroda 16. 9. 1941, je prepoved delovanja vseh organizacij in odporniških skupin izven OF proti okupatorju revolucionarno logičen.

Okupator vzpostavi vojaško vlado, ki logično na okupiranih območjih ne dovoli drugih vojaških enot. Tako je slovensko domobranstvo postavil pred alternativo: prisega ali razpustitev. Po polemični razpravi in pogajanjih je bila sprejeta prisega. (J. Peršič, XII/1973)

V poslanici beremo usmeritev o zavezanosti temeljnim dokumentom OF in 80. obletnici zmage nad nacifašizmom, med drugim piše: »​… nadaljnje razjasnjevanje resnice o drugi svetovni vojni in NOB na podlagi ugotovitev zgodovinske stroke. Argumentirano zavračanje laži, podtikanj in diskreditacij NOB, OF in ZZB ter njihovega izrinjanja iz javnega življenja.«

Argumentacija bi bila vsekakor zanimiva brez prisotnosti ideološke plombe s Čebin, ki se je razkrila z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunizma in neuvrstitvijo komunizma v Zakon o varstvu javnega reda in miru. Ali bo upoštevala Kardeljevo napoved l. 1940, »da bodo šli komunisti v oborožen upor samo, če bodo imeli možnost za revolucijo in če bo to v interesu Rusije«.

Zgodovinska stroka brez ideoloških plomb je prvi korak, »da stopimo skupaj in v miru pokopljemo mrtve«.

Franc Pintar,
Bled